Ameriško pritožbeno sodišče je odločilo, da bodo carine, ki jih je uvedel predsednik Donald Trump, ostale v veljavi, medtem ko poteka pritožbeni postopek. Odločitev prihaja po sodbi sodišča za mednarodno trgovino (CIT), ki je predhodno razsodilo, da so Trumpove carine, uvedene na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA), nezakonite.
Spor, ki bi lahko dosegel vrhovno sodišče ZDA, odpira vprašanja o predsednikovih pooblastilih za enostransko uvajanje carin in vplivu teh ukrepov na svetovno trgovino. Sodišče za mednarodno trgovino v New Yorku je 28. maja 2025 razsodilo, da Trumpove carine, uvedene 2. aprila letos in poimenovane »Dan osvoboditve«, presegajo predsednikova pooblastila.
Trije sodniki, imenovani v času predsednikov Reagana, Obame in Trumpa, so ugotovili, da zakon IEEPA iz leta 1977 predsedniku ne dovoljuje neomejenega uvajanja carin. Po mnenju sodišča ustava ZDA daje kongresu izključno pravico do urejanja trgovine z drugimi državami.
Carine, ki vključujejo 30-odstotne dajatve na kitajske izdelke, 25-odstotne na nekatere izdelke iz Mehike in Kanade ter 10-odstotne na večino drugih uvoznih partnerjev, so bile označene kot nezakonite, saj niso izpolnjevale pogojev za »nujne in izredne grožnje«, ki bi upravičevale predsednikovo enostransko ukrepanje.
Trumpova administracija se je na sodbo takoj pritožila na pritožbeno sodišče za zvezno okrožje (Federal Circuit) v Washingtonu. Sodišče je 30. maja izdalo začasno odredbo, s katero je prekinilo izvajanje sodbe CIT, kar omogoča nadaljevanje pobiranja carin. Pritožbeno sodišče je tožečim stranem, ki vključujejo skupino ameriških zveznih držav in mala podjetja, naložilo, naj do 5. junija podajo odgovor, administracija pa mora svoj odgovor predložiti do 9. junija.
Ekonomski in politični vplivi
Carine so bile ključni del Trumpove gospodarske agende, s katero želi zmanjšati trgovinski primanjkljaj ZDA, ki znaša 1,2 bilijona dolarjev, in spodbuditi vrnitev proizvodnih delovnih mest v državo. Carine so sicer že povzročile višje cene za potrošnike, saj trgovci, kot so Walmart in Ford, stroške prenašajo na kupce.
Analize, kot jih navaja CSIS, kažejo, da so carine v prvem četrtletju 2025 prispevale k 0,3-odstotnemu krčenju ameriškega gospodarstva in povečale inflacijo, pri čemer so cene oblačil poskočile za 17 odstotkov, cene svežega sadja in zelenjave pa za 5,4 odstotka.
Poleg gospodarskih posledic carine vplivajo tudi na mednarodne trgovinske pogovore. Trumpova administracija je carine uporabila kot vzvod v pogajanjih z več kot 18 državami, kar je po mnenju Bele hiše ključno za doseganje novih trgovinskih sporazumov. Odredba CIT bi lahko te pogovore otežila, saj zmanjšuje pogajalsko moč ZDA.
Trumpova administracija že razmišlja o alternativnih pravnih poteh za ohranitev carin, če bi pritožba propadla. Uporabili bi lahko določbo zakona o trgovini iz leta 1974, ki omogoča uvedbo do 15-odstotnih carin za 150 dni, ali pa razširili carine na podlagi zakona o širitvi trgovine iz leta 1962, ki se sklicuje na nacionalno varnost. Svetovalec za trgovino Peter Navarro je zatrdil, da bo administracija našla način za izvajanje carin, ne glede na izid sodnega postopka.
Spor se bo najverjetneje nadaljeval na vrhovnem sodišču, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za razmerje moči med predsednikom in kongresom pri urejanju trgovinske politike ZDA.
Ana Koren
Foto: Wikimedia/Bela hiša/ Bela hiša Flickr
