Ameriško zvezno sodišče je v sredo razsodilo, da predsednik Donald Trump nima pooblastil za uvedbo obsežnih globalnih carin na uvoz pod pretvezo izrednih ekonomskih pooblastil.
Odločitev sodišča za mednarodno trgovino v New Yorku predstavlja pomemben udarec za eno od ključnih gospodarskih politik predsednika Trumpa, ki je z uvedbo carin želel vplivati na trgovinske odnose z večino držav sveta.
Sodišče: Trump prekoračil pooblastila
Tričlanski senat sodišča za mednarodno trgovino je soglasno razsodil, da predsednik Trump z uvedbo carin presega pooblastila, ki mu jih daje zakon o izrednih ekonomskih pooblastilih v sili (IEEPA) iz leta 1977.
Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da ameriška ustava daje izključno pristojnost za urejanje trgovine z drugimi državami kongresu, ne predsedniku. “Sodišče ne presoja o modrosti ali verjetni učinkovitosti predsednikovega pristopa k uporabi carin kot vzvoda. Ta raba je nedopustna, ker je zakon ne dopušča,” so zapisali sodniki v odločitvi.
Trump je carine uvedel 2. aprila letos pod imenom “Dan osvoboditve”, pri čemer je trdil, da trgovinski primanjkljaj ZDA predstavlja izredno stanje, ki upravičuje 10-odstotne carine na ves uvoz. Poleg tega je uvedel višje carine na države z največjim trgovinskim primanjkljajem, zlasti na Kitajsko, ter posebne carine na Kitajsko, Kanado in Mehiko, ki jih je upravičeval z bojem proti tihotapljenju fentanila.
Sodišče je odločilo, da zakon IEEPA predsedniku ne daje pooblastil za takšne obsežne in nespecifične carine, prav tako pa carine, povezane s fentanilom, ne naslavljajo neposredno grožnje, ki jo je navedel.
Pravne bitke in gospodarski vpliv
Odločitev je sledila več tožbam, ki so jih vložile tako zvezne države kot podjetja. Med drugim je dvanajst demokratskih zveznih držav, vključno z New Yorkom, Illinoisom in Oregonom, tožilo administracijo, ker je menilo, da Trump nezakonito obremenjuje ameriške potrošnike in podjetja.
“Ta razsodba je zmaga ne le za Oregon, ampak za delovne družine, mala podjetja in vsakdanje Američane,” je dejal generalni pravobranilec Oregona Dan Rayfield. Po njegovem mnenju so bile carine nezakonite, nepremišljene in gospodarsko uničujoče.
Carine, ki jih je Trump uvedel, so močno pretresle svetovne finančne trge, saj so vlagatelji začeli dvomiti o stabilnosti ZDA kot zanesljive trgovinske partnerice. Ekonomisti so opozarjali, da bi lahko carine povečale inflacijo in celo povzročile recesijo.
Kljub temu podatki za zdaj kažejo, da so imele carine omejen vpliv na največje svetovno gospodarstvo. Nekateri analitiki so po razsodbi opazili rast delniških indeksov, kot je S&P 500, ki je po novicah o blokadi carin poskočil za 1,4 odstotka.
Pričakovanja glede pritožbe
Administracija predsednika Trumpa je kmalu po razsodbi napovedala pritožbo na odločitev sodišča. “Ni naloga neizvoljenih sodnikov, da odločajo, kako ustrezno nasloviti izredno stanje,” je v izjavi dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Kush Desai.
Administracija vztraja, da trgovinski primanjkljaji ZDA ogrožajo nacionalno varnost, delovna mesta in obrambno industrijo, kar po njihovem mnenju upravičuje ukrepanje.
Odločitve sodišča za mednarodno trgovino je mogoče pritožiti na zvezno prizivno sodišče v Washingtonu, D.C., končna beseda pa bi lahko pripadla vrhovnemu sodišču ZDA. Pravne bitke se tako nadaljujejo, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri svoji strategiji uporabe carin kot orodja za pogajanja o novih trgovinskih sporazumih z državami, kot so Japonska, Indija in Evropska unija.
Poleg tega carine, uvedene na podlagi oddelka 232 zakona o razširitvi trgovine iz leta 1962, ki se nanašajo na nacionalno varnost, ostajajo v veljavi, vključno s 25-odstotnimi carinami na uvožena vozila, jeklo in aluminij.
Ana Koren
Foto: Wikipedia/Gage Skidmore
