Evropski raziskovalci v okviru projekta SOLARYS pod okriljem Evropskega raziskovalnega sveta z naprednimi analitičnimi tehnikami razkrivajo novo razumevanje izvora in razvoja našega sončnega sistema. S podrobnim preučevanjem vzorcev meteoritov in nezemeljskega prahu so uspeli pridobiti informacije o njihovi sestavi, starosti in nastanku – brez poškodb materiala.
“Želeli smo bolje razumeti naravo teh majhnih teles v našem osončju,” pojasnjuje koordinator projekta Pierre Beck z Univerze Grenoble Alpes. “Ključni izziv pa je, da so ti objekti pogosto izjemno temni in jih je lahko težko analizirati.”
Ker so asteroidi, kometi in meteorji pogosto pretemni za enostavno opazovanje, so znanstveniki v projektu SOLARYS uporabili napredno infrardečo spektroskopijo. S to metodo so lahko ugotavljali, kako del meteorita absorbira ali odbija svetlobo, kar daje namige o prisotnih mineralih in organskih sestavinah.
“Instrument, ki smo ga uporabili, ima prostorsko ločljivost, ki je desetkrat boljša od prejšnje generacije instrumentov,” pravi Beck. “To nam je dalo veliko boljši vpogled v to, kako naši vzorci absorbirajo infrardečo svetlobo in iz česa so narejeni.”
Z uporabo te metode je ekipa prepoznala številne sestavine v izjemno majhnem merilu – od mineralov do organskih spojin. Med drugim so identificirali drobne ogljikovodične kroglice v nanometrskem merilu, ki so po vsej verjetnosti nastale v zgodnji fazi oblikovanja sončnega sistema.
“Ugotovili smo tudi, da je temnost teh predmetov verjetno posledica prisotnosti zelo drobnih neprozornih zrn, izdelanih iz sulfidov ali železa,” dodaja Beck.
Nenavadne amonijeve soli
Ob tem so v nekaterih vzorcih zaznali tudi nenavadne amonijeve soli, ki so na Zemlji sicer nestabilne, a se lahko ohranijo na zelo hladnih nebesnih telesih brez atmosfere. “Te soli so pomembne za razumevanje izvora dušika na Zemlji, ključnega elementa za življenje, kot ga poznamo,” pojasnjuje Beck.
Raziskovalna skupina bo v nadaljevanju primerjala laboratorijske rezultate z obstoječimi astronomskimi opazovanji asteroidov, kometov in meteorjev. Cilj je poiskati matična telesa, ki ustrezajo zaznanim molekularnim podpisom v vzorcih.
Če bo iskanje uspešno, bi to lahko zmanjšalo potrebo po dragih vesoljskih misijah za zbiranje vzorcev z nebesnih teles. A naloga ni preprosta – “samo v našem osončju je trenutno znanih približno 1,3 milijona asteroidov in več kot 3.800 kometov”, opozarjajo raziskovalci.
“Tehnike, ki smo jih razvili, so presegle moja pričakovanja,” pripomni Beck. “Trenutno delam na odkrivanju organskih snovi v vzorcih z Marsa – tehnika infrardeče spektroskopije bi lahko bila tukaj zelo uporabna. Prav tako preučujem potencial uporabe te tehnike za preučevanje vzorcev tal.”
Projekt SOLARYS tako tlakuje pot k boljšemu razumevanju nastanka meteoritov in asteroidov ter njihove morebitne vloge pri oblikovanju planetov, kot je Zemlja.
Foto: Pixabay/WikiImages/fotografija je simbolna
