Proračun po dveh mesecih s 16 milijoni evrov presežka
[STA] – V državni proračun se je v prvih dveh mesecih leta po predhodnih podatkih ministrstva za finance steklo nekaj nad 2,2 milijarde evrov prihodkov, le malo manj pa je bilo odhodkov. Rast odhodkov pri tem bistveno presega rast prihodkov. Proračun je beležil 16 milijonov evrov presežka, v tem času lani ga je bilo za 182 milijonov evrov.
Proračunski odhodki so bili od primerljivega obdobja lani višji za 12,9 odstotka, prihodki pa za 4,1 odstotka, je objavilo ministrstvo za finance.
Na prihodkovni strani so davčni prihodki, ki predstavljajo 92 odstotkov vseh prihodkov, dosegli skoraj 2,1 milijarde evrov oziroma 8,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Od davka na dodano vrednost kot glavnega proračunskega vira se je v državno blagajno v dveh mesecih nateklo 934 milijonov evrov oz. 4,8 odstotka več kot lani.
Z dohodnino je država zbrala 367 milijonov evrov oziroma 2,3 odstotka več kot lani. Rast teh prihodkov po pojasnilih finančnega ministrstva še naprej poganjata visoka raven zaposlenosti ter s tem povezana rast plač.
Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih dveh mesecih so občine prejele 273 milijonov evrov dohodnine, kar je 4,6 odstotka več kot lani.
Prihodki od trošarin so znašali 254 milijonov, kar je približno enako kot lani.
Davek na dohodke pravnih oseb
Od davka od dohodkov pravnih oseb se je v proračun steklo 279 milijonov evrov, kar je 33,9 odstotka več kot lani. To rast na ministrstvu pripisujejo boljšemu poslovanju podjetij, predvsem bank, in začasnemu zvišanju stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov v sklopu ukrepov za financiranje obnove po katastrofalni ujmi avgusta 2023.
Na odhodkovni strani so odhodki za transferje posameznikom in gospodinjstvom v prvih dveh letošnjih mesecih dosegli 337 milijonov evrov oziroma 3,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Zvišal se je obseg sredstev za družinske prejemke in starševska nadomestila, zagotavljanje osebne asistence in brezposelne, medtem ko je država za zagotavljanje socialne varnosti ob ugodnih razmerah na trgu dela namenila manj sredstev. Lani je država ob tem izplačala izredno denarno socialno pomoč po predlanski ujmi, tako da razlika izhaja tudi iz tega.
Proračunski transfer v zdravstveno in pokojninsko blagajno je v dvemesečju znašal 297 milijonov evrov, kar je 12,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Večina, 269 milijonov evrov, je šla v pokojninsko blagajno. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je bil zaradi višjih stopenj uskladitve pokojnin od tistih v 2024 za 11 odstotkov višji.
Investicije in subvencije
Za investicije je država v obravnavanem obdobju namenila 165 milijonov evrov, kar je 11,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na ministrstvu so ob tem izpostavili naložbe v modernizacijo Slovenske vojske.
Za subvencije je šlo 131 milijonov evrov, kar je 39 odstotkov več kot lani. To zvišanje je predvsem posledica višjih neposrednih plačil v kmetijstvu. Iz proračunskih rezerv se je sprostilo 55 milijonov evrov, večina denarja je šla na proračunske sklade. Na sklad za obnovo po poplavah je država v prvih dveh mesecih prenesla 20 milijonov evrov.
Za obnovo po predlanski ujmi je tako država skupaj do zdaj namenila skoraj 1,1 milijarde evrov.
Svojo mesečno informacijo je danes objavil tudi fiskalni svet. Ta je med drugim zapisal, da je bila dinamika rasti prihodkov v dveh letošnjih mesecih za polovico manjša kot lani v tem času, dinamika rasti odhodkov pa je bila več kot trikratnik lanske.
Kaj je najbolj vplivalo na rast prihodkov?
Rast prihodkov je v največji meri posledica višjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb, medtem ko je bila rast prihodkov od DDV za več kot polovico nižja kot v enakem obdobju lani. Upočasnitev rasti skupnih prihodkov po pojasnilih fiskalnega sveta izhaja še iz nižje rasti prihodkov od dohodnine kot lani in padca prihodkov iz proračuna EU. Ti so z 32 milijoni evrov dosegli le nekaj več kot četrtino tistih v lanskih prvih dveh mesecih (115 milijonov evrov).
K višji rasti odhodkov glede na enako obdobje lani so medtem po pojasnilih fiskalnega sveta največ prispevali transferji izvajalcem javnih služb zaradi višjega transferja za izvajanje javne službe v linijskem potniškem prometu in uvedbe nadomestila Termoelektrarni Šoštanj za opravljanje javne službe daljinskega ogrevanja za Šaleško dolino (v ta namen je šlo 34 milijonov evrov).
Višji kot lani so bili tudi prenosi v proračunske sklade, zlasti v sklad za obnovo po poplavah, ter subvencije v kmetijstvu. K rasti odhodkov so vidno prispevali še višji stroški dela, a je bila njihova rast ob začetku izvajanja plačne reforme še podobno visoka kot v enakem obdobju lani, so zapisali na fiskalnem svetu.
Interventni ukrepi medtem po petih letih nimajo več vpliva na saldo državnega proračuna. Ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje so se iztekli, sanacija po poplavah pa je z začetkom tega leta skoraj izključno financirana iz sklada za obnovo. Prenos iz proračunskih rezerv na sklad za obnovo je šel v prvih dveh mesecih leta v celoti za nadomestitveno gradnjo, so še navedli na fiskalnem svetu.
Portal24; Foto: Pixabay/Fotoblend
