Državni proračun je imel v prvih devetih mesecih leta 2025 po predhodnih podatkih 11,6 milijarde evrov odhodkov in 10,7 milijarde evrov prihodkov. Akumuliran primanjkljaj je dosegel 953 milijonov evrov, kar je skoraj pol milijarde evrov več kot v enakem obdobju lani.
Na ministrstvu za finance so ob tem poudarili, da je primanjkljaj „skladen z načrtovano dinamiko“, saj višje odhodke narekujejo stroški dela, vlaganja v energetsko učinkovitost, železniško infrastrukturo, dolgotrajno oskrbo ter izločanje sredstev v sklad za obnovo po poplavah iz avgusta 2023.
Proračunski izdatki so bili med januarjem in septembrom letos 8,9 odstotka višji kot v istem obdobju lani. Dosegli so 68 odstotkov načrtovanih sredstev. Samo septembra 2025 je bilo izplačanih 1,3 milijarde evrov, kar pomeni 17,2-odstotno rast oziroma 184 milijonov evrov več kot v lanskem septembru.
„Največji delež povečanja beležimo pri stroških dela in investicijah,“ so pojasnili na ministrstvu. Med prioritetami izpostavljajo modernizacijo Slovenske vojske ter infrastrukturne projekte na cestah in železnicah.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo v devetih mesecih namenjenih 1,5 milijarde evrov, podobno kot lani. Ob tem pa je državni proračun v sklade socialnega zavarovanja prispeval 1,6 milijarde evrov, kar je skoraj devet odstotkov več kot leto prej.
„Največji del transferja odpade na pokojninsko blagajno, skupaj 1,2 milijarde evrov,“ so navedli na ministrstvu. Rast izdatkov pripisujejo višjemu številu upokojencev, uskladitvam pokojnin in izplačilu letnega dodatka.
Stroški dela narasli zaradi plačne reforme
Stroški dela v javnem sektorju so v devetih mesecih dosegli 3,6 milijarde evrov. Samo septembra je bilo izplačanih 381 milijonov evrov, kar je deset odstotkov več kot leto prej.
Ministrica za finance je ob tem dejala, da „rast stroškov sledi izvajanju plačne reforme, odpravi nesorazmerij, napredovanjem in usklajevanju plačne lestvice“.
Za subvencije je bilo porabljenih 345 milijonov evrov, kar je skoraj 150 milijonov manj kot lani. Več sredstev pa je bilo usmerjenih v razvoj podeželja in nadomestila dobaviteljem električne energije.
Prihodki višji, a podprti z enkratnimi učinki
Na prihodkovni strani je proračun do konca septembra dosegel 70 odstotkov načrtovanih sredstev. Skupno so prihodki znašali 10,7 milijarde evrov in bili 4,5 odstotka višji kot leto prej.
Septembra je bil ustvarjen proračunski presežek v višini 110 milijonov evrov. Največ so prispevala izplačila dobička Slovenskega državnega holdinga. „Ta sredstva so predvidena za sofinanciranje javne službe oskrbe s toploto v času izstopa iz premoga,“ so poudarili na ministrstvu.
Glavnino prihodkov predstavljajo davki. V devetih mesecih so znašali 9,2 milijarde evrov, kar je skoraj štiri odstotke več kot lani.
„Prihodki od davka na dodano vrednost so dosegli štiri milijarde evrov, kar je 4,3 odstotka več,“ so dodali na ministrstvu. Dohodnina je prinesla 1,6 milijarde evrov, kar pomeni skoraj šestodstotno rast. Občine so iz tega naslova prejele 52 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani.
Upad prihodkov od trošarin in davka pravnih oseb
Drugače je pri trošarinah in davku na dobiček podjetij. Prihodki od trošarin so dosegli 1,2 milijarde evrov, kar je 27 milijonov manj kot leto prej. „Nižji so bili prilivi od trošarin na energente, tobak in alkohol,“ so pojasnili na ministrstvu.
Najbolj opazen je bil padec pri davku od dohodkov pravnih oseb, kjer je država prejela 1,3 milijarde evrov. To je 11,6 odstotka manj kot v prvih devetih mesecih lani. „Upad je posledica nižjega poračuna za leto 2024,“ so poudarili na ministrstvu.
Ob tem na finančnem ministrstvu dodajajo, da se prihodki in odhodki v letu 2025 gibljejo v skladu z zastavljenimi proračunskimi okviri, čeprav višji izdatki povečujejo primanjkljaj. „Načrtovana dinamika se izvaja skladno s prioritetami države,“ so zapisali v sporočilu.
Foto: Pixabay