Ministrstvo za finance je 31. julija objavilo novo izdajo publikacije „Javnofinančna gibanja“, v kateri so predstavljeni podatki štirih javnofinančnih blagajn za prvo polletje leta 2025 ter podatki sektorja država po metodologiji denarnega toka za prvo četrtletje. Poročilo izpostavlja nadaljnjo rast prihodkov, vendar tudi občutno povečanje izdatkov, kar je vplivalo na višji primanjkljaj v primerjavi z lanskim letom.
Po podatkih ministrstva so prihodki državnega proračuna v prvih šestih mesecih znašali 7,1 milijarde evrov, kar je 2,6 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2024. Odhodki pa so se povečali za devet odstotkov in so dosegli skoraj osem milijard evrov. Kot navajajo na ministrstvu, je med razlogi za višjo porabo tudi „izločanje sredstev na proračunske sklade kot odziv države na poplave v letu 2023“. Posledično je proračunski primanjkljaj ob polletju znašal nekaj več kot 0,8 milijarde evrov.
Prihodki občin so se v prvi polovici leta povečali za šest odstotkov, predvsem zaradi višjih prilivov iz dohodnine in davkov na dobiček. Odhodki občin so se povečali za tri odstotke, pri čemer so pomemben delež predstavljali „višji drugi tekoči domači transferji in transferji posameznikom ter gospodinjstvom“. Občine so v prvem polletju letošnjega leta ustvarile devet milijonov evrov presežka.
Pokojninska blagajna je zabeležila približno sedemodstotno rast tako prihodkov kot tudi odhodkov, ki so skupaj presegli 4,2 milijarde evrov. K rasti prihodkov so prispevali „višji socialni prispevki in proračunski transferji“, čeprav se je dinamika njihove rasti v primerjavi z lanskim letom upočasnila. Na strani odhodkov je povečanje povezano predvsem z več kot sedemodstotnim zvišanjem pokojnin.
Zdravstvena blagajna z večjimi izdatki od prihodkov
Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bila v prvem polletju zaznana sedemodstotna rast prihodkov, kar je bistveno manj od 14-odstotne rasti odhodkov. Na ministrstvu pojasnjujejo, da se je po lanskem porastu prihodkov zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka letos njihova rast „umirila, deloma tudi zaradi manjšega proračunskega transferja“. Odhodki pa so še naprej naraščali, predvsem zaradi „višjih transferjev javnim zavodom in koncesionarjem ter izdatkov za zdravila“.
Skupni prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn so v prvem polletju 2025 znašali 14,1 milijarde evrov, kar je 5,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so znašali 14,9 milijarde evrov, kar predstavlja 9,6-odstotno rast. Primanjkljaj konsolidirane bilance je tako znašal nekaj več kot 868 milijonov evrov. K povečanju izdatkov so največ prispevali „tekoči odhodki in tekoči transferji“.
V skladu s klasifikacijo funkcij države (angleško „Classification of the functions of government – COFOG“) je bil največji delež izdatkov – preko 5,6 milijarde evrov oziroma 37,8 odstotka – namenjen področju socialne varnosti.
Konec prvega polletja je dolg državnega proračuna znašal 42,8 milijarde evrov. Stanje prostih denarnih sredstev je bilo ob tem blizu 5,6 milijarde evrov. Državna poroštva so se konec prvega četrtletja 2025 v primerjavi s koncem leta 2024 zmanjšala za 185 milijonov evrov in trenutno znašajo nekaj manj kot 3,9 milijarde evrov.
Foto: Pixabay/fotoblend
