V Bolgariji se je v sredo razvil množičen val protestov, ki je na ulicah združil več deset tisoč ljudi in znova odprl vprašanja o politični odgovornosti, transparentnosti ter ravnanju z javnim denarjem. Javnost je svoj nezadovoljni glas izrazila le nekaj tednov pred vstopom države v evroobmočje. Premier Rosen Željazkov je po pritisku javnosti odstopil.
Željazkov je odstopil in na izredni seji parlamenta poudaril, da je njegov kabinet slišal glas državljanov. „Slišimo glas državljanov, moramo se dvigniti na raven zahtev,“ je dejal in dodal, da mora prihodnja vlada temeljiti na „dobri tranziciji“ ter na doseženem delu prejšnjih kabinetov. Ob tem je opozoril, da morajo protesti odpreti razpravo o profilu in odgovornosti novega vodstva.
Največ protestnikov se je, kot navaja Euronews, zbralo v Sofiji, kjer so na osrednjem trgu blizu parlamenta, vlade in predsedniške palače z laserji na fasade projicirali sporočila „Odstop“, „Mafija ven“ in „Za poštene volitve“. Ocenjuje se, da se je v prestolnici zbralo med 100.000 in 150.000 ljudi, kar po navedbah organizatorjev presega udeležbo protestov iz prejšnjega tedna. Shodi so potekali tudi v več kot 25 drugih mestih, med njimi Plovdivu, Varni, Velikem Tarnovu in Razgradu.
V Burgasu se je pred občinsko stavbo zbralo skoraj 10.000 ljudi, v tujini pa so demonstracije pripravili Bolgari v Bruslju, Londonu, Berlinu, na Dunaju, v Zürichu in New Yorku. Protestniki so med glavnimi zahtevami izpostavili odstop vlade ter boljše gospodarske in socialne pogoje.
Protesti so se okrepili po vladnem predlogu proračuna za leto 2026, ki je predvideval višje davke, dvig prispevkov in povečanje porabe. Vlada je dokument pozneje umaknila, vendar je nezadovoljstvo ostalo.
Vprašanja vpliva oligarhov in politične odgovornosti
Velik del kritik je bil usmerjen v Deljana Peevskega iz stranke DPS, ki podpira manjšinsko vlado. Peevski je dolgo veljal za vplivno osebnost bolgarskega političnega in gospodarskega prostora, ZDA pa so ga junija 2021 sankcionirale zaradi korupcije. Ameriško finančno ministrstvo ga je takrat opisalo kot posameznika, ki naj bi „redno uporabljal vpliv in podkupnine“ za zaščito svojih interesov in za vplivanje na institucije. Podobne sankcije je uvedlo tudi Združeno kraljestvo.
Peevski je v preteklosti obvladoval pomemben del bolgarskega medijskega prostora, kar je po navedbah organizacij za svobodo medijev povečalo skrb glede prepletanja politike, kapitala in nadzora nad informacijami, navaja Euronews. Kritiki trdijo, da ima Peevski kljub temu, da DPS uradno ni del koalicije, ključen vpliv na sprejemanje odločitev, ker so njihovi glasovi v parlamentu pogosto odločilni.
Vzporedno se v javnosti krepi tudi razprava o dolgotrajnem vplivu nekdanjega premierja Bojka Borisova, ki je vodil sredinsko desno stranko GERB. Njegove vlade so v preteklosti padale po protikorupcijskih protestih, kar med nasprotniki krepi prepričanje, da ima v ozadju še vedno pomembno vlogo pri oblikovanju političnega prostora.
Odzivi državnih institucij in opozicije
Protesti v Sofiji so bili večinoma mirni, a je policija pridržala 57 oseb, zaradi česar so se odprla vprašanja o ravnanju varnostnih organov in prisotnosti provokatorjev. Po navedbah policije so pri enem izmed pridržanih našli 10.000 levov, pri drugem pa 1500 evrov.
Opozicijska koalicija Nadaljujemo s spremembami – Demokratična Bolgarija je pozvala k glasovanju o nezaupnici vladi, ki naj bi bilo šesto zaporedno. Predsednik Rumen Radev je sredine proteste označil kot dejansko glasovanje o „nezaupnici vladi“ in poslance pozval, naj „prisluhnejo ljudem“.
Željazkov je tik pred napovedanim glasovanjem sporočil odstop ter izrazil prepričanje, da bi njegov kabinet nezaupnico sicer prestal.
Vstop v evroobmočje in razpoloženje javnosti
Bolgarija naj bi 1. januarja postala 21. članica evroobmočja. To je pomemben strateški korak za državo, ki pa v javnosti sproža različne odzive. Raziskava, ki jo je junija naročilo ministrstvo za finance, je pokazala izrazito razdeljenost: 46,8 odstotka vprašanih nasprotuje uvedbi evra, 46,5 odstotka pa jo podpira.
Vstop v evroobmočje prinaša vprašanja o fiskalni disciplini, preglednosti javne porabe in zaupanju v institucije – ravno ta področja pa so v središču aktualnih protestov. Demonstracije zato razkrivajo širše nezadovoljstvo državljanov z učinkovitostjo politik, nadzorom nad porabo javnega denarja in z občutkom, da politični sistem ne deluje dovolj pregledno ali odgovorno.
Foto:
