Poplave avgusta 2023 so opozorile na ranljivost slovenskega prostora. Posebej izpostavljena so bila območja, kjer se pojavljajo zemeljski plazovi. Kot so pojasnili na ministrstvu, je država „prvič pristopila k sistematični in preventivni obravnavi plazov“.
V okviru Državne tehnične pisarne, ki deluje pri Službi vlade za obnovo po poplavah in plazovih, je bila ustanovljena posebna ekipa strokovnjakov. Ta je izvedla terenske preglede in obsežne analize. „Na podlagi opravljenega dela so bili identificirani ključni plazovi, ki zahtevajo posebno pozornost,“ so navedli na ministrstvu.
Pripravljeni so bili predlogi aktivnosti za sanacijo ter dolgoročne ukrepe za zaščito prebivalcev in infrastrukture.
Med najbolj problematičnimi plazovi so v gradivu izpostavili Nužijev plaz pri Mežici, plaz Bistričica pri Cerkljah na Gorenjskem, plaz Struge v Lučah ter plaz Lipovnik II in plaz Leskovec na Ravnah na Koroškem. Posebno pozornost zahtevajo tudi plazovi na Tolminskem, Ljubnem in Mislinji.
„Sanacijo nekaterih plazov, ki presegajo zmogljivosti posameznih občin, bo prevzela Direkcija Republike Slovenije za vode,“ so poudarili.
Med drugim gre za plaz Temljine 2 pri Tolminu, plaz Zgornji Trbiž – Štepihar pri Ljubnem ter Matvozov plaz pri Črni na Koroškem. Na seznamu so še plaz Vrhovsko, hudourniški plaz v Mislinji in plaz pri kmetiji Atelšek na Ljubnem.
Ukrepi v okviru NOO
Poseben sklop projektov poteka v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Vanj je vključenih šest plazov velikega obsega. Med njimi so plaz Stovže v občini Bovec, plaz Slano blato pri Ajdovščini ter plaz Macesnik v občini Solčava.
Na seznamu so tudi plaz v zaledju naselja Koroška Bela v občini Jesenice, plaz Laze v občini Gorenja vas – Poljane ter plaz Gradišče nad Prvačino v občini Nova Gorica.
„Varovalni ukrepi obsegajo vzpostavitev monitoringa z namenom zbiranja in obdelave podatkov,“ so pojasnili na ministrstvu. Poleg tega so predvideni gradbeni ukrepi, ki bodo zagotovili večjo stabilnost območij.
Rok za zaključek vseh projektov je 30. junij 2026.
Ministrstvo za naravne vire in prostor ob tem poudarja, da je upravljanje plazov dolgoročna naloga. „Intenzivno delamo na optimizaciji organizacije DRSV in Direktorata za vode,“ je dejala ministrica.
Cilj je učinkovitejše in strokovno podprto delovanje. Kot je dodala, želijo s tem „povečati odpornost Slovenije na naravne nesreče in zagotoviti varnejše okolje za prebivalce“.
Izpostavili so, da bo nova ureditev omogočila hitrejše ukrepanje ob morebitnih novih plazovih in učinkovitejše načrtovanje sanacijskih projektov.
Foto: Pixaaby
