Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek izjavil, da bi osnutki mirovnih predlogov, o katerih razpravljata Združene države Amerike in Ukrajina, lahko predstavljali izhodišče za prihodnje sporazume o koncu konflikta v Ukrajini, če pa ne, se bo Rusija borila naprej.
Po poročanju Reutersa je Putin med obiskom v Biškeku po vrhu s predstavniki nekdanjih sovjetskih republik dejal, da dosedanje razprave niso vključevale oblike kakršnegakoli dogovora, temveč le sklop odprtih vprašanj.
Putin je pojasnil, da naj bi ZDA in Ukrajina v okviru mirovnega procesa razdelili 28-točkovni načrt na štiri ločene dele in da je ta razdeljena različica poslana Moskvi. „Na splošno se strinjamo, da bi to lahko bila osnova za prihodnje sporazume,“ je dejal. Dodal je, da vidi, da ameriška stran upošteva rusko stališče, a je hkrati izrazil, da je o nekaterih stvareh še treba razpravljati.
Putin je znova potrdil stališče, da je nadaljevanje pogajanj vezano na umik ukrajinskih sil z ozemelj, ki jih trenutno zasedajo. „Ukrajinske čete se morajo umakniti z ozemelj, ki jih imajo, in potem se bodo boji ustavili. Če ne bodo odšli, bomo to dosegli z oboroženimi sredstvi. To je to,“ je navedel. Izrazil je prepričanje, da je ukrajinsko vodstvo nelegitimno in posledično da je podpis pogodbe s Kijevom pravno nemogoč.
Po njegovih besedah bi morali pogovori vključevati tudi status Krimskega polotoka, ki ga je Rusija priključila leta 2014, in vzhodnega Donbasa, kar naj bi bila osnova za kakršnokoli dogovorjeno rešitev.
Teritorialna realnost in ruski nadzor
Ruske sile po navedbah Kremlja nadzorujejo več kot 19 odstotkov ozemlja Ukrajine, kar znaša približno 115.600 kvadratnih kilometrov. To je za eno odstotno točko več kot pred dvema letoma; proukrajinski zemljevidi kažejo, da je bila v letu 2025 hitrost ruskega napredovanja najvišja od začetka vojne 2022.
Nadzor nad več kot 19 odstotki ukrajinskega ozemlja ostaja ključno vprašanje v morebitnih mirovnih pogajanjih. Ruski nadzor nad ozemljem, vključno s Krimom in vzhodnim Donbasom, bistveno vpliva na varnostno dinamiko v regiji.
Ameriški predsednik Donald Trump že dolgo zagovarja namen po koncu vojne v Ukrajini, najsmrtonosnejšemu konfliktu v Evropi po drugi svetovni vojni. Kljub vrhu z ruskim predsednikom Putinom avgusta na Aljaski njegovi dosedanji diplomatski poskusi niso prinesli vidnega premika proti miru.
Mirovni predlog ZDA, razkrit prejšnji teden, je sprožil burne odzive med evropskimi zavezniki, saj naj bi vseboval elemente, ki bi pomenili ustrezanje ključnim ruskim zahtevam.
Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff namerava po besedah Putina v začetku prihodnjega tedna obiskati Moskvo. Putin je ob tem dejal, da so bile ameriške sankcije proti ruskim naftnim podjetjem nepričakovane, a zavrnil namigovanja, da bi Witkoff v pogovorih pokazal pristranskost.
Putin je Witkoffa označil za domoljuba, ki zagovarja interese ZDA.
Foto: Tiskovna služba predsednika Ruske federacije/Wikimedia
