Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo v Pekingu dejal, da je pripravljen na srečanje z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim, vendar zgolj pod pogojem, da bi vrh potekal v Moskvi. Ukrajina je predlog zavrnila, ameriški predsednik Donald Trump pa medtem nadaljuje pritisk za začetek mirovnih pogovorov, ki bi končali vojno, ki traja že četrto leto.
Po paradi ob dnevu zmage v Pekingu je Putin dejal, da se je z njim o neposrednem srečanju pogovarjal Trump. „Rekel sem, da, mogoče je, naj pride v Moskvo,“ je izjavil. Ob tem je dodal, da sam možnosti srečanja z Zelenskim nikoli ni izključil, a se sprašuje o smiselnosti takšnega srečanja in znova podvomil v legitimnost ukrajinskega predsednika.
Na ukrajinski strani so Putinov predlog nemudoma zavrnili. Zunanji minister Andrii Sybiha je v objavi na omrežju X opozoril, da je več držav izrazilo pripravljenost gostiti mirovne pogovore, kar označuje za „resne predloge“. „Vendar se Putin še naprej igra z vsemi, tako da daje zavestno nesprejemljive predloge. Le povečan pritisk lahko Rusijo prisili, da začne resno razmišljati o mirovnem procesu,“ je poudaril.
Kremelj že dalj časa opozarja na domnevno iztek Zelenskega mandata, čeprav Ukrajina med vojno in okupacijo dela svojega ozemlja nima možnosti izvesti volitev, poroča Euronews.
Trumpovi poskusi posredovanja
Putinove besede prihajajo po vrsti srečanj, ki jih je avgusta organiziral ameriški predsednik. Na Aljaski se je srečal s Putinom, nato pa v Washingtonu še z Zelenskim ter voditelji evropskih držav in Nata. Srečanje na Aljaski ni prineslo neposrednih rezultatov, Trump pa je ocenil, da obstajajo „dobre možnosti“, da v prihodnje pride do dogovora.
Trump se od tedaj zavzema za napredek pri končanju vojne in je obljubil, da bo Ukrajina v okviru morebitnega dogovora prejela varnostna jamstva, saj Evropa po njegovih besedah ostaja „prva obrambna linija“.
Kremljev svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov je v torek dejal, da med Trumpom in Putinom ni bil dosežen noben dogovor o srečanju z Zelenskim.
Ruska odgovornost prelita na Zahod
Putin je v ponedeljek na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje v Tianjinu znova okrivil Zahod in Nato za vojno v Ukrajini. Po njegovih besedah je bila invazija leta 2022 posledica „državnega udara v Kijevu leta 2014“, s katerim je bil odstavljen proruski predsednik Viktor Janukovič. Kot drugi razlog je navedel „nenehne poskuse Zahoda, da bi Ukrajino potegnil v Nato“.
Rusija medtem nadaljuje z obsežnimi vojaškimi operacijami. V noči na sredo je po navedbah Kijeva izstrelila več kot 500 brezpilotnih letal in okoli dva ducata raket na različne regije. Hkrati je okrepila ofenzivo na vzhodu države, kjer skuša zavzeti celotno Doneško regijo.
Moskva je v preteklosti večkrat zavrnila možnost neposrednih pogovorov s Kijevom in vztraja, da pogoji še niso izpolnjeni. Putin ob tem redno izraža dvome v legitimnost ukrajinskega voditelja, Kijev pa trdi, da Moskva z namernimi zamudami in predlogi ovira resne pogovore.
Ukrajinska stran poudarja, da je mogoče doseči mir le ob močnih mednarodnih pritiskih na Rusijo. Do zdaj noben izmed številnih poskusov posredovanja ni prinesel oprijemljivih rezultatov, vojna pa se nadaljuje s številnimi civilnimi žrtvami in uničenjem.
Foto: Zajem zaslona/YT
