Ruski predsednik Vladimir Putin je postavil pogoje za končanje vojne v Ukrajini, ki med drugim vključujejo pisno zavezo zahodnih voditeljev, da se Nato ne bo več širil proti vzhodu, ter odpravo dela sankcij proti Rusiji, so za Reuters razkrili trije ruski viri, seznanjeni s pogajanji.
Pogoji prihajajo v času, ko ameriški predsednik Donald Trump izraža vse večje nezadovoljstvo z ruskim voditeljem in poziva k premirju, medtem ko ruske sile na bojišču dosegajo napredek.
Zahteve po pisnih zagotovilih in nevtralnosti Ukrajine
Po navedbah virov Putin zahteva, da velike zahodne sile podpišejo pisno zavezo, s katero bi Natu preprečili nadaljnjo širitev proti vzhodu, kar vključuje izključitev članstva Ukrajine, Gruzije, Moldavije in drugih nekdanjih sovjetskih republik. Poleg tega Rusija vztraja, da Ukrajina ostane nevtralna, kar pomeni opustitev njenih prizadevanj za vstop v Nato.
Med drugim pogoji so še delna odprava zahodnih sankcij proti Rusiji, rešitev vprašanja zamrznjenega ruskega premoženja na Zahodu ter zaščita pravic rusko govorečih prebivalcev v Ukrajini. Eden od virov je poudaril, da je Putin pripravljen skleniti mir, a ne za vsako ceno, in da bo v primeru zavrnitve teh pogojev z vojaškimi zmagami pokazal, da bo “mir jutri še bolj boleč”.
Kremelj na vprašanja Reutersa o teh navedbah ni odgovoril. Ruski predsednik in uradniki so večkrat poudarili, da mora vsak mirovni dogovor nasloviti “korenine konflikta”, kar je ruski izraz za vprašanje širitve Nata in zahodne podpore Ukrajini. Kijev nasprotno vztraja, da Rusija ne sme imeti veta na njegove ambicije za članstvo v Natu, in poudarja potrebo po trdnih varnostnih zagotovilih, ki bi preprečila prihodnje ruske napade.
Trumpov pritisk in ruski napredek na bojišču
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih dneh izrazil naraščajoče nezadovoljstvo z ruskim voditeljem, saj ta zavrača pogovore o premirju z Ukrajino, medtem ko ruske sile dosegajo ozemeljske pridobitve. Trump, ki si prizadeva končati najsmrtonosnejši evropski konflikt po drugi svetovni vojni, je v torek opozoril, da Putin “igra z ognjem”.
Po več kot dvournem pogovoru s Trumpom prejšnji teden je Putin privolil v sodelovanje z Ukrajino pri pripravi memoranduma, ki bi začrtal obrise mirovnega sporazuma, vključno s časovnico za premirje. Rusija trenutno pripravlja svoj osnutek tega dokumenta, a časovni okvir za njegovo dokončanje še ni znan.
Ukrajina medtem vztraja, da Rusija ne sme dobiti veta na njene zunanjepolitične odločitve, in poziva Zahod k močnim varnostnim zagotovilom. Administracija ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na prošnje za komentar ni odgovorila. Tudi Nato, ki je v preteklosti poudarjal, da ne bo spreminjal svoje politike “odprtih vrat” samo zaradi zahtev Moskve, na vprašanja Reutersa ni odgovoril.
Dolgoročne zahteve in zgodovinski kontekst
Putin je vprašanje širitve Nata izpostavljal že v preteklosti, med drugim v osnutku sporazuma z Natom iz leta 2021, kjer je pod členom 6 predlagal, da se zavezništvo vzdrži nadaljnje širitve, vključno s članstvom Ukrajine. Ameriški in Natovi diplomati so takrat poudarili, da Rusija nima veta na širitev zavezništva.
Dva vira sta za Reuters dejala, da Rusija vztraja pri pisnih zagotovilih, saj Putin meni, da je bila Moskva po padcu Berlinskega zidu leta 1989 zavedena, ko je takratni ameriški državni sekretar James Baker sovjetskemu voditelju Mihailu Gorbačovu zagotovil, da se Nato ne bo širil proti vzhodu.
Rusija je vojno v Ukrajini začela februarja 2022 po osmih letih spopadov v vzhodni Ukrajini med ruskimi podprtimi separatisti in ukrajinskimi silami. Od takrat so se razmere na bojišču zaostrile, ruske sile pa počasi napredujejo, kar povečuje pritisk na mirovna pogajanja.
Ana Koren
Foto: Vladimir Putin [Foto: Wikimedia/Tiskovni in informacijski urad ruskega predsednika
