Zahodni Balkan, kjer živi približno 20 milijonov prebivalcev, se po poročanju medija Radio Free Europe (RFE) sooča z nevarnostjo skorajšnjega izginotja neodvisnih medijev. Po umiku ključnih mednarodnih donatorjev in naraščajočem političnem pritisku v regiji obstaja bojazen, da bodo viri informacij, neodvisni od vladne politike, izginili.
Kot navaja RFE, je bil eden izmed glavnih udarcev ukinitev financiranja Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID), ki jo je podpirala ameriška vlada do prihoda Donalda Trumpa v Belo hišo. USAID je do marca letos zagotavljal podporo številnim neodvisnim medijem, vključno z Glasom Amerike, ki je zaradi pomanjkanja sredstev prenehal z oddajanjem.
Največje presenečenje je predstavljala zaustavitev regionalnega projekta Al Jazeera Balkans (AJB) 12. julija, ko so bile kamere v sarajevskem studiu ugasnjene, zaprt pa je bil tudi spletni portal. V projektu je sodelovalo več kot 200 novinarjev iz regije, ki so z odpovedjo izgubili zaposlitev. Vodstvo AJB v Katarju je potezo utemeljilo kot “del širše strategije krepitve digitalne prisotnosti in širitve na nove platforme”.
Radio Free Europe poroča, da se že štiri mesece bori za financiranje. Medtem pa so pod pritiskom tudi regionalne televizije N1 in Nova S, zlasti v Srbiji, kjer po poročanju RFE oblast izvaja neposreden in posreden vpliv na uredniško politiko.
Grožnje in “tihi pritisk” na neodvisne uredništva
Po zamenjavi vodstva v družbi United Group, lastnici N1 in Nove, so se pojavili strahovi pred politično motiviranimi spremembami. RFE izpostavlja primer groženj s smrtjo, ki so jih novinarji N1 prejeli v začetku julija. Hkrati opozarja na stalne pritiske, vključno s SLAPP-tožbami, odpovedmi oglaševalskih pogodb in obtožbami o povezavah s tujimi vplivi.
V odprtem pismu je uredništvo N1 pozvalo predstavnike oblasti, naj “nemudoma ustavijo resno in sistematično kampanjo proti mediju in njegovim novinarjem”. V pismu med drugim piše, da v kampanji “sodelujejo najvišji državni organi, vključno s predsednikom republike, s podporo prorežimskih tabloidov in javno financiranih medijev”.
Profesorica Snježana Milivojević z beograjske Fakultete za politične vede poudarja, da se ob umiku tujih lastnikov “v državni prostor vrača vpliv države na medije”, zlasti v Srbiji prek državnega Telekoma in drugih povezanih kanalov. Dodaja, da se je “mednarodni sektor medijske pomoči razkrojil pred našimi očmi”.
“Mediji, ki imajo resne ambicije obveščati o razmerah v regiji ali dvigniti profesionalne standarde, so zdaj obtičali v vrzeli med velikim političnim pritiskom in pomanjkanjem podpore demokratične mednarodne skupnosti,” opozarja Milivojević.
Podobno stališče deli tudi direktor Medijskega centra v Sarajevu Boro Kontić, ki meni, da je za prihodnost neodvisnih medijev nujno aktivno angažiranje države in profesionalne medijske skupnosti. “Nemogoče je narediti karkoli, če ni močne medijske skupnosti, profesionalnega novinarstva, ki je kritično in ki na nek način predstavlja glas javnosti,” je dejal.
Foto: Pexels
