REARM Europe: 800 milijard za obrambo in podporo Ukrajini
Evropska komisija je v torek predstavila ambiciozen načrt za financiranje ponovnega oboroževanja Evropske unije, ki bo v naslednjih štirih letih zahteval približno 800 milijard evrov. Predlog, imenovan “REARM Europe”, vključuje izposojo 150 milijard evrov prek novega obrambnega instrumenta ter povečanje nacionalne obrambne porabe držav članic. Načrt, ki ga bo 27 voditeljev držav in vlad obravnavalo na posebnem srečanju v Bruslju v četrtek, prihaja v času, ko EU uradno vstopa v “dobo ponovnega oboroževanja”. Namen je okrepiti kratkoročno podporo Ukrajini ter zagotoviti dolgoročno strateško avtonomijo za obrambo celotne unije.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da bi povečanje obrambne porabe držav članic za 1,5 odstotek BDP letno ustvarilo fiskalni prostor v višini skoraj 650 milijard evrov v štirih letih, navaja Euronews. Preostanek sredstev, 150 milijard evrov, bi Komisija zbrala z zadolževanjem na kapitalskih trgih, podobno kot pri okrevanju po pandemiji COVID-19 z instrumentom SURE. Tokrat pa bi bila sredstva razdeljena kot posojila, ne kot nepovratna sredstva, kar je že naletelo na pomisleke “varčnih” držav, kot sta Nemčija in Nizozemska.
Skupno zadolževanje in obrambni instrument
Osrednji del načrta je nov zunajproračunski obrambni instrument, ki bo Komisiji omogočil izdajanje obveznic in posojanje državam članicam za obrambne nakupe. Sredstva bodo namenjena krepitvi zmogljivosti na področjih, kot so zračna in protiraketna obramba, topniški sistemi, rakete, strelivo, brezpilotna letala ter kibernetska varnost in vojaška mobilnost. Von der Leyen je poudarila, da gre za vseevropske projekte, ki bodo povečali obrambno pripravljenost unije.
Ekonomist Guntram Wolff iz možganskega trusta Bruegel je za Euronews izjavil, da je dolžniško financiranje kratkoročno nujno, saj omogoča hitro ukrepanje brez takojšnje obremenitve nacionalnih proračunov. Vendar je opozoril, da to ne sme postati trajna rešitev, saj bi lahko povečalo finančno nestabilnost. Načrt predvideva, da bo dolg na koncu treba odplačati, kar odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti.
Fleksibilnost fiskalnih pravil
Pomemben steber predloga je sproščanje fiskalnih pravil Pakta stabilnosti in rasti, ki omejujejo javni dolg na 60 odstotkov BDP in proračunske primanjkljaje na 3 odstotke. Von der Leyen je napovedala aktivacijo nacionalne izstopne klavzule, ki bo državam članicam omogočila večji fiskalni manever za obrambne izdatke. Dodatna poraba do 1,5 odstotka BDP bo za štiri leta izvzeta iz omejitev EU, kar je posebej razveselilo države, kot so Poljska in baltske države, ki že dolgo zahtevajo ohlapnejša pravila.
Kljub temu ostaja nejasno, kako bo Komisija nadzorovala porabo v visoko zadolženih državah, kot sta Francija in Španija. Po štirih letih bodo morale države članice povečano obrambno porabo uskladiti z nacionalnimi proračuni, kar bi lahko sprožilo dodatne politične in gospodarske napetosti.
Mobilizacija zasebnega kapitala in vloga EIB
Poleg javnih sredstev Komisija predlaga mobilizacijo zasebnega kapitala in prilagoditev mandata Evropske investicijske banke (EIB). EU želi preusmeriti del evropskih prihrankov – gospodinjstva v uniji letno prihranijo 1,4 bilijona evrov – v obrambne naložbe znotraj unije. Trenutno se namreč 300 milijard evrov evropskih prihrankov letno steka na tuje trge, kar želi Komisija preprečiti z vzpostavitvijo unije varčevanja in naložb.
EIB, ki je že prilagodila politiko financiranja podjetij z dvojno rabo, bo preučila širitev svojega mandata, da bi podprla obrambne projekte. Kratkoročno EU spodbuja tudi preusmeritev sredstev iz kohezijske politike v obrambo, kar bi lahko vplivalo na regionalni razvoj, a je po mnenju Komisije nujno za varnost.
Analitičarka Maria Martisiute iz European Policy Centre je poudarila, da bi sodelovanje z Združenim kraljestvom in Norveško povečalo učinkovitost obrambnih naročil in podpore Ukrajini. EU vidi svoj načrt kot del širšega evropskega prizadevanja, ki presega meje unije. Poleg tega Komisija razmišlja o dolgoročnih rešitvah, kot je ustanovitev “banke za ponovno oborožitev” v sodelovanju z ZDA in Združenim kraljestvom, ki bi izdajala obveznice za financiranje obrambnih naložb brez povečanja javnega dolga.
Potal24; Foto: Pixabay/fotografija je simbolna
