Spopadi med Rusijo in Ukrajino so se v zadnjih dneh znova zaostrili, in to tik pred napovedanim novim krogom pogovorov med predstavniki obeh držav, ki naj bi pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike potekali v torek in sredo v Ženevi. Dogajanje se odvija tudi v času bližajoče se četrte obletnice začetka obsežne ruske invazije na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja 2022.
Ukrajinske oblasti so sporočile, da je njihov napad z brezpilotnim letalnikom povzročil požare v ruskem črnomorskem pristanišču Taman v Krasnodarskem kraju. Po navedbah tamkajšnjih oblasti sta bili ranjeni dve osebi, poškodovani pa naj bi bili naftni rezervoar, skladiščni objekti in del pristaniških terminalov.
Sočasno so ukrajinski uradniki poročali, da so padajoči deli ruskih brezpilotnih letal povzročili škodo na civilni in prometni infrastrukturi v regiji Odesa. Zaradi poškodb je prišlo do motenj v oskrbi z električno energijo in vodo. Ukrajina ob tem poudarja, da so njeni napadi z brezpilotnimi letalniki dolgega dosega usmerjeni predvsem proti ruskim energetskim objektom, s čimer želi Moskvi omejiti prihodke od izvoza nafte, ki jih uporablja za financiranje vojaških operacij.
Ti napadi so po navedbah Kijeva tudi odgovor na obsežne ruske napade na ukrajinsko energetsko omrežje, katerih cilj naj bi bil onemogočiti dostop prebivalstva do osnovnih storitev, kot so ogrevanje, razsvetljava in tekoča voda, navaja Euronews.
Varnostna jamstva ostajajo odprto vprašanje
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob robu münchenske varnostne konference opozoril, da vprašanje prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino še vedno ni razrešeno. Poudaril je, da brez jasnih in zanesljivih jamstev vsak mirovni dogovor tvega ponovitev konflikta v prihodnosti.
Podobno stališče je izrazila tudi ameriška senatorka Jeanne Shaheen, članica odbora za zunanje odnose, ki je opozorila, da Rusija po njenem mnenju ne predstavlja grožnje le Ukrajini, temveč širši regiji. Dejala je, da bi pomanjkanje resničnih varnostnih jamstev lahko vodilo v novo eskalacijo.
Zelenski je ob tem izrazil dvome glede nekaterih ameriških predlogov, med drugim o konceptu posebnega gospodarskega območja v regiji Donbas. Ta del Ukrajine je delno pod nadzorom ruskih sil, Moskva pa vztraja, da bi se mu moral Kijev v okviru mirovnega dogovora odpovedati. Po besedah ukrajinskega predsednika si Združene države prizadevajo za čim hitrejši mir, medtem ko Ukrajina vztraja, da morajo biti varnostna jamstva dogovorjena pred podpisom drugih sporazumov.
Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Kaja Kallas je opozorila, da Rusija po njenem mnenju skuša za pogajalsko mizo doseči tisto, česar ji ni uspelo na bojišču. Poudarila je, da so ključne zahteve Moskve, kot sta odprava sankcij in odmrznitev zamrznjenih sredstev, v pristojnosti Evrope.
Po njenih besedah trajen mir ne bo mogoč brez koncesij tudi z ruske strani. Prejšnji poskusi pogajanj pod vodstvom Združenih držav, vključno z dvema krogoma srečanj v Abu Dabiju, niso prinesli preboja, predvsem zaradi odprtih vprašanj glede prihodnjega statusa Donbasa, industrijskega središča, katerega velik del trenutno nadzorujejo ruske sile.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
