Od 30. junija do 7. julija so ruske sile izvedle vrsto usmerjenih napadov na vojaške urade v ukrajinskih mestih Krivi Rih, Poltava, Kremenčuk, Harkiv in Zaporožje. Po podatkih ukrajinskih oblasti je v napadih umrlo šest ljudi, poškodovanih pa je bilo najmanj 118 oseb, med njimi civilisti in pripadniki vojske. Uničena ali poškodovana je bila tudi javna infrastruktura, stanovanjski objekti, podjetja in izobraževalne ustanove.
V napadu na vojaški center v Poltavi so umrli štirje ljudje, še ena oseba pa je bila smrtno ranjena v Harkovu. Napadi na urade za novačenje, ki jih ruske sile v zadnjem času vse pogosteje ciljajo, kažejo na spremembo taktičnega pristopa, pri čemer Moskva vse bolj poskuša vplivati na ukrajinske mobilizacijske načrte in spodkopavati zaupanje javnosti v vojaške institucije.
Po navedbah ukrajinskih oblasti je Rusija v začetku leta izvedla tri napade na podobne ustanove v regijah Dnipropetrovsk, Hmeljnic in Rivno s pomočjo lokalnih prebivalcev, ki so jih po trditvah Kijeva zrekrutirali ruski obveščevalci. Poleg tega naj bi ukrajinska obveščevalna služba uspela preprečiti vsaj dvanajst dodatnih poskusov podobnih napadov v drugih delih države.
Za Kyiv Independent je prvi namestnik vodje parlamentarnega odbora za pregon Andrij Osadčuk dejal, da so uradi za novačenje ena izmed ključnih tarč ruskih napadov: “Ti centri hranijo podatke in izvajajo celoten postopek organizacije mobilizacije. Napadi na njih imajo neposreden vpliv na pretok novih rekrutov v oborožene sile.” Ob tem je dodal, da gre za zavestno in strateško motivirano dejanje.
Digitalizacija vojaškega sistema in okrepljeni varnostni ukrepi
Zaradi naraščajoče nevarnosti napadov so ukrajinske oblasti začele seliti določene storitve iz fizičnih lokacij na spletne platforme. Po besedah tiskovnega predstavnika ukrajinskih kopenskih sil Vitalija Saranceva povečanje napadov julija ni bilo naključno, saj Rusija natančno spremlja potek mobilizacijskih procesov v državi. Po napadu v Vinici je tamkajšnja regionalna pisarna napovedala začasno ustavitev delovanja in selitev storitev na varnejše lokacije.
Sarancev je za Kyiv Independent izpostavil pomen prenosa storitev na digitalne platforme, kar naj bi v prihodnje zmanjšalo ranljivost vojaške administracije: “To ni le naloga uradov za novačenje, ampak tudi širše institucionalno vprašanje, ki vključuje obrambno ministrstvo in druga vladna telesa.”
Kljub prizadevanjem za digitalizacijo so številne omejitve še vedno prisotne. Uradi za novačenje trenutno nimajo popolnega dostopa do vseh državnih podatkovnih baz, zato bo, kot poudarja Sarancev, proces digitalne prenove trajal dlje časa.
Ukrajina razširja mobilizacijsko bazo
Ukrajinske oblasti že več mesecev izvajajo ukrepe za širitev kadrovske baze vojske. Parlament je 16. julija potrdil zakonsko spremembo, ki omogoča podpis pogodbe o služenju vojaškega roka tudi osebam, starejšim od 60 let. Že aprila pa so sprožili pobudo, ki k prostovoljni prijavi spodbuja mlade med 18. in 24. letom starosti – torej tiste, ki so še pod pragom uradne mobilizacije.
Leta 2023 je Ukrajina znižala starost za mobilizacijo s 27 na 25 let, letos pa sprejela posodobljen zakon o mobilizaciji, katerega cilj je bil izboljšati upravljanje evidenc in pospešiti usmerjanje državljanov v ustrezne naborniške enote.
Osadčuk je ob tem potrdil, da so vsi uradi za novačenje v državi prejeli nova varnostna navodila, ki vključujejo okrepljene ukrepe za zaščito osebja in dokumentacije.
Čeprav napadi po njegovi oceni verjetno ne bodo povsem prenehali, je Osadčuk prepričan, da ne bodo bistveno vplivali na potek mobilizacije: “Z okrepljenimi ukrepi pričakujemo, da bodo posledice tovrstnih napadov na delovanje sistema minimalne.”
Foto: Ukrajinska vojna/fotografija je simbolna [Foto: Pexels]
