Rusija pravi, da po izteku sporazuma New START ni več omejena pri jedrskem orožju

Rusija je sporočila, da je po izteku sporazuma New START ne zavezujejo več omejitve glede števila nameščenih jedrskih bojnih glav. Gre za zadnji večji dogovor o nadzoru jedrskega orožja med Moskvo in Washingtonom, njegov iztek pa sproža skrbi o morebitni novi oboroževalni tekmi med največjimi jedrskimi silami.

Novi sporazum START, ki je omejeval velikost jedrskih arzenalov Rusije in Združenih držav Amerike, se izteka, s tem pa državi formalno nista več vezani na določene omejitve glede strateškega orožja. Rusko zunanje ministrstvo je ob tem sporočilo, da pogodbenice niso več dolžne spoštovati določil ali vzporednih zavez, ki so izhajale iz sporazuma.

„Ruska federacija namerava ravnati odgovorno in preudarno,“ so sporočili v Moskvi, vendar hkrati opozorili, da bi lahko sprejeli tudi „odločne protiukrepe“, če bi bila ogrožena nacionalna varnost države.

Sporazum sta leta 2010 podpisala takratni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in ameriški predsednik Barack Obama. Dogovor je omejeval število nameščenih strateških bojnih glav na 1550, kar je predstavljalo približno 30 odstotkov manj od prejšnjih omejitev. Poleg tega je sporazum omogočal medsebojne inšpekcijske preglede jedrskega orožja, ki pa so bili med pandemijo covida-19 prekinjeni in se kasneje niso nadaljevali.

Kot poroča France24, je ruski predsednik Vladimir Putin že septembra predlagal enoletno prostovoljno spoštovanje omejitev iz sporazuma, vendar iz Washingtona ni prejel uradnega odgovora. Ameriški predsednik Donald Trump je takrat dejal, da se predlog zdi smiseln, vendar do nadaljnjih pogajanj ni prišlo.

ZDA vztrajajo pri vključitvi Kitajske

Ameriška administracija poudarja, da bi moral vsak prihodnji sporazum o nadzoru jedrskega orožja vključevati tudi Kitajsko. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izpostavil, da je sodobni nadzor nad orožjem težko doseči brez vključitve Pekinga, saj naj bi kitajski jedrski arzenal hitro rasel, čeprav ostaja precej manjši od ruskega in ameriškega.

Tudi v prvem Trumpovem mandatu je Washington večkrat nakazal, da podaljšanje sporazuma brez sodelovanja Kitajske ni dolgoročno vzdržno. Po predsedniških volitvah leta 2020 je ameriška administracija dosegla petletno podaljšanje sporazuma, vendar so se odnosi med državama po začetku ruske vojaške ofenzive v Ukrajini močno zaostrili.

Rusija je leta 2023 sicer zamrznila sodelovanje v sporazumu, vendar je takrat zatrjevala, da se bo prostovoljno držala omejitev glede jedrskih bojnih glav.

Opozorila o novi oboroževalni tekmi

Iztek sporazuma sproža opozorila mednarodne skupnosti in mirovnih organizacij. Aktivisti poudarjajo, da bi propad nadzora nad jedrskim orožjem lahko spodbudil širitev arzenalov ne le v Rusiji in Združenih državah, temveč tudi v drugih državah.

Mednarodna kampanja za odpravo jedrskega orožja je pozvala obe državi, naj ohranita omejitve iz sporazuma, dokler ne dosežeta novega dogovora. Po njihovih ocenah obstaja nevarnost, da bi se brez sporazuma povečalo število jedrskih bojnih glav, razvoj dostavnih sistemov in vojaške vaje, kar bi lahko spodbudilo tudi druge jedrske sile k pospešeni modernizaciji orožja.

Papež Leon XIV. je ob tem pozval k nadaljevanju prizadevanj za jedrsko razoroževanje. „Pozivam vas, da tega instrumenta ne opustite, ne da bi si prizadevali zagotoviti, da se bo izvajal na konkreten in učinkovit način,“ je dejal med splošno avdienco.

Dodatno zaskrbljenost povzroča dejstvo, da Rusija in Združene države nadzorujeta več kot 80 odstotkov svetovnega jedrskega orožja. V zadnjih letih so propadli tudi drugi sporazumi o nadzoru orožja, med njimi pogodba o jedrskih silah srednjega dosega, Moskva pa je preklicala tudi ratifikacijo pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov, čeprav še naprej spoštuje moratorij na jedrska testiranja.