Zunanji ministri držav članic Evropske unije niso podprli predloga za delno začasno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom, kar ponovno potrjuje globoko razdeljenost znotraj bloka glede odziva na razmere v Gazi in na Zahodnem bregu.
Predlog so podprle Irska, Španija in Slovenija, vendar ni dobil zadostne podpore drugih članic. Za delno ustavitev bi bila potrebna kvalificirana večina, ki pa je tokrat ni bilo.
Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je po srečanju poudarila, da tema ostaja na mizi. “Tega danes nismo videli, vendar se bodo te razprave nadaljevale,” je dejala.
Razdeljena EU glede sankcij in pritiska na Izrael
Razprava o ukrepih proti Izraelu poteka v času vse večjih pritiskov zaradi humanitarnih razmer v Gazi ter nasilja izraelskih naseljencev nad Palestinci na Zahodnem bregu. Del držav članic meni, da bi moral blok ukrepati odločneje, druge pa zagovarjajo nadaljevanje dialoga.
Kallas je zavrnila očitke o dvojnih merilih in hkrati podvomila o učinkovitosti predlaganih ukrepov. “Ali bo začasna prekinitev sporazuma ustavila širitev naselij? Verjetno ne,” je dejala.
Med glasnejšimi zagovorniki ostrejšega pristopa je španski zunanji minister José Manuel Albares, ki je opozoril: “Dokler Izrael nadaljuje pot nenehne vojne, ne bomo mogli voditi odnosov na enak način.”
Podobno je že pred tem pozval tudi španski premier Pedro Sánchez, ki zagovarja prekinitev sporazuma.
Na drugi strani Nemčija nasprotuje takšnim ukrepom. Zunanji minister Johann Wadephul je poudaril, da je treba odnose z Izraelom reševati “v kritičnem, a konstruktivnem dialogu”.
Milijarde, pravila in politični pritisk
Za popolno prekinitev pridružitvenega sporazuma bi bilo potrebno soglasje vseh 27 članic, medtem ko bi za delno ustavitev zadostovala kvalificirana večina – najmanj 15 držav, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU. Brez spremembe stališč večjih držav, kot sta Nemčija ali Italija, takšen scenarij za zdaj ostaja malo verjeten.
Ob političnih razhajanjih narašča tudi pritisk civilne družbe. Organizacija Amnesty International je EU obtožila “moralne napake” in opozorila na izgubo verodostojnosti pri zagovarjanju človekovih pravic.
Več kot 70 nevladnih organizacij, več kot milijon državljanov ter približno 400 diplomatov in uradnikov EU je v ločenih pobudah pozvalo k začasni ustavitvi sporazuma.
Medtem Francija in Švedska pritisk usmerjata drugače – predlagata uvedbo carin na izdelke iz izraelskih naselij na Zahodnem bregu ter omejitve izvoza na ta območja.
Evropska komisija je že pojasnila, da izdelki iz naselij niso upravičeni do trgovinskih ugodnosti v okviru sporazuma med EU in Izraelom.
Ločeno EU pripravlja tudi nove sankcije proti Iranu, povezane z omejevanjem proste plovbe skozi Hormuško ožino, kar dodatno kaže na širši geopolitični kontekst razprav.
