Rusija je z odlokom, objavljenim ob koncu tedna, preklicala več desetletij trajajoče sporazume o vojaškem sodelovanju s Portugalsko, Francijo in Kanado. Po poročanju ruskih državnih medijev ti dokumenti, podpisani med letoma 1989 in 2000, po oceni Moskve niso več strateško relevantni. Na odločitev vpliva tudi politično ozračje, ki se je v zadnjih letih bistveno zaostrilo.
Sporazumi iz poznih osemdesetih in devetdesetih let so nastali v obdobju diplomatskega približevanja med Rusijo in Zahodom po razpadu Sovjetske zveze. Dogovor s Kanado je bil sklenjen nekaj tednov po padcu berlinskega zidu, ko je tedanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov poskušal obnoviti odnose s ključnimi zahodnimi partnericami.
Francoski sporazum iz leta 1994 je sledil prizadevanjem predsednika Borisa Jelcina za vključevanje Rusije v evropske varnostne strukture. Jelcin je v takratnih diplomatskih pobudah poudarjal, da bi morala država zavezništvu Nata ali pristopiti ali z njim vzpostaviti poglobljeno partnerstvo. Pogodba s Francijo je predvidevala medsebojno posvetovanje v kriznih razmerah ter vzpostavitev „mreže miru in solidarnosti“ v Evropi.
Dogovor s Portugalsko iz leta 2000 je bil po navedbah raziskovalcev podpisan v obdobju intenzivnega političnega stika med državama. Visokolevelski obiski so bili redni, čeprav je Portugalska članica Nata. Poznejši razvoj dogodkov je odnose spremenil; Kremelj in ruski predsednik Vladimir Putin Natu očitata približevanje ruskim mejam in ga deloma krivita za obseg vojne v Ukrajini, ne da bi ob tem predložila dokaze.
Kot navaja Euronews, je rusko nasprotovanje vstopu Ukrajine v Nato izpostavljen tudi v osnutku ameriško-ruskega dokumenta, ki je pricurljal v javnost in naj bi vseboval 28 točk za ustavitev spopadov. V Kijevu opozarjajo, da bi takšen predlog po njihovem mnenju odprl vrata za ponovitev ruskih vojaških operacij v prihodnosti.
Ruska odločitev sledi julijski prekinitvi sporazuma z Nemčijo iz leta 1996, ko je vlada premiera Mihaila Mišustina odpovedala sodelovanje na vojaško-tehničnem področju. Rusko zunanje ministrstvo je takrat Berlin obtožilo „odkrito sovražne politike“ in „naraščajočih militarističnih teženj“.
Portugalska in Francija medtem podpirata pobudo Evropske komisije, da bi se zamrznjena ruska državna sredstva uporabila za posojila Ukrajini. V Evropski uniji je trenutno blokiranih približno 210 milijard evrov ruskega premoženja, večinoma pri klirinški hiši Euroclear v Belgiji. Države članice razpravljajo o pravnih možnostih, kako ta sredstva vključiti v finančne mehanizme za podporo Ukrajini, ki se po podatkih Mednarodnega denarnega sklada v prihodnjih dveh letih sooča s približno 65 milijard dolarjev proračunske vrzeli.
Ukrajina ostaja od začetka ruske invazije februarja 2022 odvisna od obsežne finančne in vojaške pomoči svojih zahodnih zaveznic.
Foto:
Pavel Jegorov
