Rusko gospodarstvo se bo v letu 2025 in 2026 upočasnilo, je v sveži napovedi ocenila Centralna banka Rusije. Kot razlog za umirjanje gospodarske aktivnosti navajajo šibkejše domače povpraševanje in učinke restriktivne denarne politike. Ponovno pospeševanje rasti pričakujejo šele leta 2027.
V drugem četrtletju letošnjega leta naj bi se bruto domači proizvod (BDP) Rusije na letni ravni povečal za 1,8 odstotka, kažejo podatki, ki jih je v sredo objavila centralna banka. Uradne ocene ministrstva za gospodarski razvoj in državnega statističnega urada Rosstat za to obdobje še niso objavljene.
Spomladi je centralna banka opozorila, da je bilo povečanje BDP v prvem četrtletju – zabeleženo pri 1,4 odstotka – pod pričakovanji. Glavni razlog naj bi bila šibkejša vladna in gospodinjska poraba, kljub okrepljenim naložbam podjetij v osnovna sredstva.
Za tretje četrtletje regulator pričakuje 1,6-odstotno rast, v zadnjem četrtletju leta pa naj bi se gospodarska aktivnost povečala za največ en odstotek ali ostala na enaki ravni kot v istem obdobju lani. Na rezultat bo vplivala tudi visoka primerjalna osnova zadnjega četrtletja 2024, ko je v posameznih sektorjih prišlo do kratkotrajnega, a izrazitega povečanja proizvodnje.
Napovedi do leta 2028: Umirjena rast in previdna politika
Za celotno leto 2025 centralna banka predvideva rast BDP v razponu med enim in dvema odstotkoma, kar je v skladu z že aprila objavljeno oceno. Za primerjavo: v letu 2024 je bila rast ocenjena na 4,1 odstotka.
V letu 2026 naj bi se rast še dodatno upočasnila, na 0,5 do 1,0 odstotka. Ključni dejavnik naj bi bilo zadržano povpraševanje gospodinjstev in zmernejši tempo naložb, predvsem kot posledica omejevalne denarne politike.
Med letoma 2026 in 2028 pa centralna banka pričakuje postopno izboljšanje gospodarskih gibanj, saj naj bi znižanje obrestnih mer spodbudilo domače povpraševanje. V letu 2027 naj bi rast BDP pospešila na med 1,5 in 2,5 odstotka, podoben tempo pa naj bi se ohranjal tudi v prihodnjih letih.
Centralna banka meni, da je rusko gospodarstvo doseglo vrh konjunkture v zadnjem četrtletju lanskega leta, ko je bila gospodarska aktivnost na izrazito visoki ravni. Od takrat se je tempo rasti začel umirjati.
Inflacija in denarna politika
Letna inflacija je bila v drugem četrtletju letos 9,4-odstotna. Do konca tretjega četrtletja naj bi se, po ocenah centralne banke, znižala na 8,5 odstotka. Za celotno leto 2025 je napovedana inflacija v razponu med šest in sedem odstotki, kar je nekoliko nižje od predhodne napovedi (7,0 do 8,0 odstotka).
Centralna banka je konec julija znižala ključno obrestno mero za dve odstotni točki, na 18 odstotkov. Ukrep utemeljuje z upočasnjevanjem inflacije in z znaki uravnoteženja gospodarstva ob šibkejšem domačem povpraševanju.
Po oceni regulatorja naj bi se v prihodnjih letih postopoma vzpostavljalo stabilnejše makroekonomsko okolje, ki bi omogočilo nadaljnje zniževanje obrestnih mer in s tem spodbudilo okrevanje investicij in potrošnje.
Foto: Pixabay
