Rusija je v soboto izvedla obsežen raketni in brezpilotni napad na Kijev ter več drugih delov Ukrajine, in sicer v občutljivem trenutku pred diplomatskimi pogovori, ki jih je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski označil za ključne v prizadevanjih za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. V ospredju je pričakovano srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, na katerem naj bi se pogovarjala o okvirih morebitnega premirja in prihodnji ureditvi nadzora nad ozemljem.
V Kijevu so se v zgodnjih jutranjih urah zaslišale eksplozije, ko so ukrajinske enote zračne obrambe prestregle del izstreljenih raket in brezpilotnih letalnikov. Ukrajinska vojska je prek aplikacije Telegram sporočila, da so bile v obrambi nameščene rakete, letalstvo pa je opozorilo, da so ruski droni poleg prestolnice ciljali tudi regije na severovzhodu in jugu države.
Zračni alarm je bil v Kijevu še v jutranjih urah v veljavi, mestne oblasti pa so potrdile, da je bilo ranjenih najmanj osem ljudi, poroča Reuters. Napadi so imeli tudi čezmejne posledice: poljska agencija za zračno navigacijo je začasno zaprla letališči Rzeszów in Lublin, potem ko so poljske oborožene sile zaradi varnostnih razlogov v zrak dvignile lovska letala.
Moskva se na napade ni takoj odzvala. Ukrajinske oblasti so medtem spomnile, da je Rusija že nekaj dni prej okrepila napade na energetsko infrastrukturo in na južno regijo Odesa, kjer se nahajajo ključna črnomorska pristanišča.
Ozemlje kot osrednja diplomatska ovira
Vprašanje nadzora nad ozemljem ostaja glavno politično in diplomatsko razhajanje. Zelenski je pred srečanji poudaril, da se bodo pogovori osredotočili na to, kje bi se ob morebitni prekinitvi spopadov ustavile frontne črte. Spopadi so se začeli februarja 2022 z rusko invazijo po ukazu predsednika Vladimirja Putina, konflikt pa velja za najsmrtonosnejšega v Evropi po drugi svetovni vojni.
Ukrajinski predsednik je razkril, da je osnutek mirovnega načrta, ki nastaja ob posredovanju ZDA, po njegovih besedah približno 90 odstotkov dokončan. Eden ključnih elementov so varnostna jamstva, o katerih naj bi se Kijev in Washington dogovarjala ločeno. Zelenski je dejal, da je sporazum o varnostnih jamstvih z ZDA skoraj pripravljen, pri čemer je opozoril, da so se pretekla jamstva v postsovjetskem obdobju izkazala za neučinkovita.
Vloga ZDA in pričakovanja pred srečanjem
Trump je v izjavah za ameriške medije poudaril, da imajo Združene države odločilno vlogo v pogajanjih. Dejal je, da brez njegove odobritve ni dokončnega dogovora, ter dodal, da pričakuje konstruktivno srečanje z Zelenskim. Napovedal je tudi možnost skorajšnjega pogovora s Putinom, če bo to potrebno za napredek v procesu.
Predvideno je, da se bosta Trump in Zelenski sestala skupaj z drugimi zahodnimi voditelji, med njimi tudi s predsednico Evropske komisije Ursule von der Leyen, kar naj bi poudarilo evropsko razsežnost pogajanj.
Jedrska elektrarna in Doneck kot dodatni zapleti
Poleg splošnega vprašanja ozemlja ostaja posebej občutljivo vprašanje nadzora nad jedrsko elektrarno Zaporiška, največjo v Evropi, ki jo je Rusija zasedla v prvih tednih vojne. Moskva obenem zahteva, da se Ukrajina umakne z delov Doneške regije, ki jih ruske sile doslej niso osvojile, z utemeljitvijo, da želi zagotoviti nadzor nad celotnim območjem Donbasa, vključno z Luhansko regijo.
Kijev zagovarja ustavitev spopadov na trenutnih linijah. Po informacijah iz ameriških diplomatskih krogov naj bi bil del kompromisnega predloga tudi vzpostavitev proste gospodarske cone, če bi se Ukrajina odpovedala delu Doneške regije, vendar podrobnosti še niso znane.
Zelenski je ob tem dejal, da je v primeru zastoja pripravljen 20-točkovni načrt predložiti na referendum, če bi se Rusija strinjala s 60-dnevnim premirjem, ki bi omogočilo izvedbo glasovanja. Poudaril je tudi potrebo po večjem mednarodnem pritisku na Moskvo.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je po poročanju ruskih medijev dejal, da se ukrajinska različica načrta razlikuje od dokumentov, o katerih se je Rusija pred tem pogovarjala z ZDA, vendar je obenem ocenil, da so pogajanja dosegla prelomno točko. Kremelj je potrdil, da se je Putinov svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov v Moskvi že pogovarjal s predstavniki Trumpove administracije o ameriških predlogih, pri čemer ruskega stališča do dokumentov niso javno razkrili.
Foto: Pexels
