Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v govoru v Londonu posvaril, da bi Rusija v naslednjih petih letih lahko dosegla vojaško pripravljenost za napad na zvezo Nato. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo članice zavezništva na prihajajočem vrhu v Haagu konec junija potrdile zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Rutte je poudaril nujnost krepitve obrambnih zmogljivosti. Trenutni cilj dveh odstotkov BDP namreč ne zadostuje za soočanje z naraščajočo rusko grožnjo.
Govor, ki ga je imel na inštitutu Chatham House po srečanju z britanskim premierjem Keirjem Starmerjem, je odmeval kot poziv k hitremu ukrepanju. Rutte je opozoril, da Rusija hitro krepi svoje vojaške zmogljivosti, kar zahteva odločen odziv zavezništva.
Rusija na vojnem gospodarstvu
Po Ruttejevih besedah Rusija že zdaj namenja približno 6,5 odstotka svojega BDP za obrambo, kar je najvišja raven od konca hladne vojne. Njen vojaški proračun za leto 2025 naj bi dosegel skoraj tretjino državnega proračuna. Ruska obrambna industrija množično proizvaja tanke, oklepna vozila in strelivo, pri čemer ji pomagajo Kitajska, Iran in Severna Koreja.
Po oceni Nata Rusija ohranja aktivno vojsko z več kot 600.000 pripadniki. Slednje pa Rusiji omogoča, da v manj kot pol desetletja ogrozi vzhodno krilo zavezništva.
Rutte je poudaril, da tudi morebitni konec vojne v Ukrajini ne bo prinesel zmanjšanja ruske vojaške aktivnosti. Nasprotno, Moskva naj bi še naprej krepila svojo vojaško držo, kar zahteva od Nata celovit pristop k obrambi. Zavezništvo po njegovih besedah potrebuje petkratno povečanje zmogljivosti protizračne obrambe, tisoče dodatnih tankov in milijone dodatnih artilerijskih granat.
Pet odstotkov BDP za obrambo
Rutte je v govoru izpostavil predlog, da bi članice Nata do leta 2035 dosegle obrambne izdatke v višini pet odstotkov BDP, od tega 3,5 odstotka za neposredne vojaške namene in 1,5 odstotka za povezano infrastrukturo, kot so kibernetska varnost in logistične zmogljivosti.
Predlog, ki ga je podprl tudi ameriški predsednik Donald Trump, je že deležen podpore 14 držav, večinoma tistih na vzhodnem krilu Nata, pa tudi Nemčije. Francija se zavzema za nekoliko nižji cilj 3,5 odstotka za vojaške izdatke.
Kljub široki podpori pa časovnica in podrobnosti ostajajo predmet pogajanj. Nekatere države, kot je Velika Britanija, opozarjajo na finančne omejitve in zagovarjajo daljše časovno obdobje za dosego cilja. Britanski premier Starmer je obljubil postopno zvišanje izdatkov z zdajšnjih 2,33 odstotka na tri odstotke BDP v zgodnjih 2030-ih letih.
Rutte je poudaril, da Nato potrebuje “kvantni preskok” v kolektivni obrambi, da bi ohranil verodostojnost in odvračalno moč. Zavezništvo po njegovih besedah ne sme čakati na naslednji vrh, temveč mora takoj začeti krepiti proizvodnjo orožja in obrambnih zmogljivosti. Poleg tega je izpostavil potrebo po tesnejšem sodelovanju z Evropsko unijo, saj se 23 od 32 članic Nata prekriva z EU.
Generalni sekretar je ob tem zavrnil ruske očitke, da Nato deluje kot agresivna sila. Namesto tega je poudaril, da zavezništvo zgolj odgovarja na ruske poskuse destabilizacije, ki vključujejo kibernetske napade, poskuse atentatov in sabotaže v državah članicah. Rutte je pozval k enotnosti znotraj Nata, saj bo le tako mogoče zagotoviti varnost milijarde ljudi, ki živijo v državah zavezništva.
Ana Koren
Foto: Wikimedia/Svetovni gospodarski forum
