Generalni sekretar NATO Mark Rutte je v intervjuju za nemško tiskovno agencijo dpa zavrnil pobude o oblikovanju ločenih evropskih varnostnih struktur ter poudaril, da ostaja transatlantsko sodelovanje temelj kolektivne obrambe. Po njegovih besedah razprave o silah pod izključno evropskim vodstvom ne smejo voditi v oddaljevanje od ZDA.
Rutte se je s tem odzval na pobude nekaterih evropskih politikov, med njimi vodje Evropske ljudske stranke Evropska ljudska stranka Manfred Weber, ki je predlagal napotitev evropskih vojakov pod poveljstvom Evropska unija za zagotavljanje miru v Ukrajini. Weber je v pogovoru za nemško medijsko hišo Funke dejal, da bi si želel prisotnost vojakov z evropskimi oznakami, ki bi skupaj z ukrajinskimi silami skrbeli za stabilnost.
Generalni sekretar Nata je takšne zamisli zavrnil in poudaril, da evropska obrambna prizadevanja ne smejo potekati ločeno od ZDA, temveč vzporedno z njimi. Po njegovih besedah ni dvoma o zavezanosti Washingtona zavezništvu, hkrati pa obstaja jasno pričakovanje, da bo Evropa prevzela večji del odgovornosti, predvsem z višjimi obrambnimi izdatki.
Evropa in Nato nista sopomenki
Rutte je opozoril, da razprava o evropski varnosti ne sme biti omejena zgolj na EU. Poudaril je, da 23 držav članic EU, ki so hkrati tudi članice Nata, skupaj predstavljajo približno četrtino celotne gospodarske proizvodnje zavezništva, kar po njegovem mnenju jasno kaže na širši okvir Nata, ki presega institucionalne meje Evropske unije.
V intervjuju je izpostavil tudi pomen sodelovanja ZDA in Evrope pri obrambi severnih območij, zlasti Arktike in severnega Atlantika. Po njegovih besedah imajo ZDA v Natu specifične interese, ki vključujejo varnost Evrope in Arktike, kjer je zaznati povečano prisotnost ruskih in kitajskih ladij. Obramba teh območij je po Ruttejevem mnenju mogoča le s skupnim delovanjem evropskih in ameriških zaveznic.
Opozorila glede Rusije in obrambne porabe
Rutte je opozoril tudi na ocene obveščevalnih služb, po katerih bi Rusija lahko že leta 2027 predstavljala resno varnostno grožnjo. Pri tem ni želel ugibati o konkretnih scenarijih, je pa spomnil na 5. člen Severnoatlantske pogodbe, po katerem napad na eno članico pomeni napad na vse.
Kot ključna elementa odvračanja je izpostavil nadaljnjo podporo Ukrajini in povečanje obrambnih izdatkov znotraj Nata. Ob tem je pohvalil Nemčijo, ki se je zavezala, da bo do leta 2029 za obrambo namenila 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je prej, kot je bilo dogovorjeno na vrhu zavezništva v Haagu. Nemški pristop je označil kot zelo impresiven in dodal, da Berlin v tem pogledu prevzema vodilno vlogo med evropskimi zavezniki.
[Foto: Wikimedia/Svetovni gospodarski forum]
