Medtem ko se razprava o priseljevanju v Evropi vse bolj zaostruje in številni voditelji odgovarjajo z zapiranjem meja ter tršo retoriko, španski premier Pedro Sánchez vztraja pri nasprotni usmeritvi. V času vzpona skrajno desnih gibanj in političnih opozoril iz ZDA o domnevnih posledicah preohlapne migracijske politike se Španija zavestno postavlja na pot, ki jo vlada opisuje kot razvojno in gospodarsko nujno.
Levičarski premier redno poudarja, da so migracije za Španijo predvsem gospodarska in demografska priložnost. Država je v zadnjih letih sprejela milijone priseljencev iz Latinske Amerike in Afrike, Sánchez pa vztraja, da zakoniti priseljenci pomembno prispevajo k rasti gospodarstva in vzdržnosti socialnega sistema četrtega največjega gospodarstva evroobmočja.
Kot pogosto ponavlja, se Španija po njegovem mnenju odloča med “odprto in uspešno državo ali zaprto in revno državo”. Ta retorika ostro izstopa v evropskem političnem prostoru, kjer se ton razprav o migracijah vse bolj zaostruje.
Gospodarska rast in vloga priseljencev
Za zdaj se zdi, da se Sánchezova stava ekonomsko obrestuje, navaja AP. Špansko gospodarstvo je že drugo leto zapored raslo hitreje kot katero koli drugo v Evropski uniji, pri čemer analitiki del rasti pripisujejo prav priseljencem, ki zapolnjujejo vrzeli na trgu dela in blažijo posledice staranja prebivalstva.
“Današnji napredek in močan gospodarski položaj Španije sta v veliki meri posledica prispevka migrantov, ki so prišli v Španijo, da bi razvili svoje življenjske projekte,” je Sánchez dejal julija, potem ko so protimigrantski izgredi pretresli manjše mesto na jugu države.
Po oceni španske centralne banke bo država v naslednjih 30 letih potrebovala približno 24 milijonov delovno sposobnih priseljencev, da bi ohranila ravnotežje med aktivnim prebivalstvom, upokojenci in otroki.
Spremembe političnega razpoloženja v Evropi
Sánchezov pristop ima korenine v tradiciji preteklih progresivnih španskih vlad, je poudarila Anna Terrón Cusi iz Migration Policy Institute, ki je v preteklosti sodelovala pri oblikovanju migracijske politike več španskih vlad.
Po njenih besedah se je domače politično okolje sicer spremenilo, predvsem zaradi vzpona desne stranke Vox, ki vse ostreje nastopa proti priseljevanju, zlasti muslimanskim migrantom. “Razlika je v tem, da se Sánchez s to naracijo neposredno in odločno sooča,” je dejala.
Drugod po Evropi sredinske vlade vse pogosteje prevzemajo del desne retorike. V Franciji predsednik Emmanuel Macron govori o “problemu migracij” in zagovarja strožje ukrepe, da bi omejil vpliv Nacionalnega zbora. V Nemčiji je novi kancler Friedrich Merz obljubil zaostritev migracijske politike, po njegovi izvolitvi pa so oblasti okrepile nadzor meja in povečale število deportacij, piše AP.
Zastoji in politična tveganja doma
Tudi v Španiji migracijska politika ni brez notranjih trenj. Vlada je lani spremenila zakonodajo, da bi olajšala pridobivanje dovoljenj za prebivanje in delo stotisočem ljudi, ki v državi živijo brez urejenega statusa. Ministrica za migracije Elma Saiz je ob tem poudarila, da mora Španija letno pridobiti približno 300.000 novih tujih delavcev, ki plačujejo davke, če želi ohraniti pokojninski in socialni sistem.
Kritiki so opozorili na pomanjkljivosti reforme in na morebitne negativne posledice za del migrantov. Še ambicioznejši predlog splošne amnestije za nezakonite priseljence je zaradi političnih nasprotovanj obstal v parlamentu. Po besedah raziskovalke Cecilije Estrada Villaseñor z madridske univerze Comillas ima razprava tudi močno evropsko razsežnost, saj se ravnotežje znotraj EU trenutno nagiba k restriktivnejšim politikam.
Nadzor nad morskimi migracijami
Ob bolj odprtem pristopu do zakonitih migracij je Sánchezova vlada hkrati okrepila sodelovanje z EU in afriškimi državami pri omejevanju prihodov migrantov po morju. Čeprav, kot navaja AP, večina priseljencev v Španijo vstopi legalno z letalom, prav prihod tihotapskih čolnov pogosto prevladuje v javnih razpravah.
Po lanskem porastu prihodov na Kanarske otoke je Sánchez skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen obiskal Mavretanijo, kjer je EU obljubila 210 milijonov evrov pomoči za zajezitev migracij. Letos se je število prihodov na Kanarske otoke zmanjšalo za približno 60 %, kar tudi kritiki vlade pripisujejo strožjemu nadzoru v afriških izhodiščnih državah.
Zagovorniki človekovih pravic ob tem opozarjajo na tragične posledice takšne politike, vključno s smrtnimi žrtvami na mejah. Sánchez je po dogodkih v Melilli leta 2022, ko je v spopadih umrlo 23 migrantov, odziv španskih in maroških varnostnih sil označil kot obrambo državne meje. Iz njegovega urada so za AP sporočili, da je španska migracijska politika “učinkovita in odgovorna”.
Latinskoameriški priseljenci in stanovanjska kriza
Posebno vlogo v španski migracijski sliki imajo priseljenci iz Latinske Amerike, ki zaradi jezika in hitrejšega dostopa do državljanstva praviloma lažje najdejo mesto v družbi. Po uradnih podatkih je leta 2024 v Španiji legalno živelo več kot 4 milijone ljudi iz Latinske Amerike, med najštevilčnejšimi skupinami pa so priseljenci iz Maroka, Kolumbije in Venezuele.
Hkrati ekonomisti opozarjajo, da množični prihod prebivalstva povečuje pritisk na že tako napet stanovanjski trg. Po besedah Joséja Boscája z Univerze v Valencii država ni zgradila dovolj novih stanovanj, kar ob turizmu in kratkoročnih najemih prispeva k rasti cen. Vlada se je zato zavezala k večjim vlaganjem v gradnjo, zlasti javnih stanovanj, ter k ukrepom proti bogatim tujcem, ki kupujejo dodatne nepremičnine.
[Foto: Wikimedia/Evropski parlament]
