Rusija se sooča z novim krogom sankcij Združenih držav in Evropske unije, medtem ko se njeno gospodarstvo vse bolj približuje recesiji. Kljub temu strokovnjaki menijo, da finančne zmožnosti Kremlja za nadaljevanje vojne v Ukrajini ostajajo nespremenjene.
Vladislav Inozemtsev iz Centra za analize in strategije v Evropi (CASE) je za Euronews dejal, da morebitna recesija trenutno „ne predstavlja resne grožnje gospodarski ali politični stabilnosti države“. Po njegovih besedah se je Rusija na vojno prilagodila, vendar vstopa v obdobje dolgotrajne stagnacije brez bistvenega gospodarskega napredka.
Rusko gospodarstvo kljub povečani vojaški porabi kaže znake upočasnjevanja. Inflacija, ki je marca 2025 dosegla 10,3 odstotka, se je do septembra znižala na 8 odstotkov, kar je še vedno dvakrat več od cilja, ki ga je postavila centralna banka. Ta je konec oktobra ponovno znižala ključno obrestno mero na 16,5 odstotka, kar je bilo za trge presenečenje.
Visoke obrestne mere in pomanjkanje delovne sile, ki jo spremlja rekordno nizka brezposelnost pri 2,1 odstotka, omejujeta rast. Po podatkih Oxford Economics se je rusko gospodarstvo v drugem četrtletju povečalo le za 1,1 odstotka, potem ko je v prejšnjih letih beležilo rast nad 4 odstotki.
Sestavljeni indeks poslovne aktivnosti S&P Global Russia PMI je septembra padel na 46,6, kar pomeni četrti zaporedni mesec krčenja zasebnega sektorja. „Podjetniki pričakujejo poslabšanje razmer, padec potrošnje in višje davke,“ je za Euronews dodal Inozemtsev.
Vpliv sankcij in odziv Kremlja
ZDA so oktobra letos razširile sankcije na največji ruski naftni družbi Rosneft in Lukoil, EU pa je uvedla 19. sveženj ukrepov, med katerimi je popolna prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina do leta 2027. Bruselj je obenem prepovedal naložbe v ruski energetski sektor in dostop do ključne finančne infrastrukture.
Evropska komisija je poudarila, da „ukrepi znatno povečujejo pritisk na rusko vojno gospodarstvo“, medtem ko Moskva zatrjuje, da sankcije ne bodo vplivale na njeno sposobnost financiranja vojne. Analitiki, na katere se sklicuje Euronews, ocenjujejo, da Rusija zaradi izvoza surovin, kot so nafta, plin in pšenica, ostaja težavna tarča sankcij.
Po podatkih CASE se je delež prihodkov od nafte in plina v ruskem proračunu od leta 2014 prepolovil in zdaj predstavlja le četrtino skupnih prihodkov. Ekonomistka Elina Ribakova iz bruseljskega inštituta Bruegel je pojasnila, da energenti „niso več ključni vir proračunskih prihodkov, potrebnih za financiranje vojne“.
Naftni izvoz, proračun in domače zadolževanje
Septembra je Rusija iz naslova prihodkov od ogljikovodikov ustvarila 582,5 milijarde rubljev (okoli 6,3 milijarde evrov), kar je 25 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej. Inozemtsev je za Euronews dejal, da sankcije „nimajo odločilnega vpliva“, saj „Kremlj vojno financira z domačimi viri in rublji, ne z dolarji ali juani“.
Po ocenah Oxford Economics ima Rusija še vedno sredstva v državnem skladu, ki predstavljajo okoli 5,9 odstotka BDP, od tega 1,9 odstotka v likvidni obliki. Proračunski primanjkljaj, ocenjen na 2,6 odstotka BDP, naj bi bil pokrit z domačim zadolževanjem. Do konca leta 2025 naj bi državni dolg dosegel 17,7 odstotka BDP, kar po navedbah analitikov zagotavlja razmeroma stabilne fiskalne pogoje.
„Zasebni depoziti v ruskih bankah so zdaj petkrat večji od celotnega vojaškega proračuna,“ je poudaril Inozemtsev. Po njegovih besedah se bo morebiten učinek zmanjšanega izvoza na vojaške izdatke pokazal šele po letu 2027.
Euronews poroča, da Rusija kljub pritiskom Zahoda ohranja obseg izvoza nafte, čeprav s popusti in posredniki, predvsem prek Kitajske in Indije, kjer je sledenje finančnim tokovom praktično nemogoče.
Foto: Pixabay
