Slovensko poslovno združenje SBC – Klub slovenskih podjetnikov je pozvalo k takojšnji zamrznitvi obveznega plačevanja novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki je začel veljati s 1. julijem. Kot poudarjajo, Slovenija še ni vzpostavila niti osnovnih pogojev za implementacijo sistema, kar pomeni, da plačevanje nove dajatve poteka brez ustrezne pravne in funkcionalne podlage.
SBC sicer podpira sistem dolgotrajne oskrbe kot koncept, ki skrbi za najranljivejše skupine prebivalstva, a opozarja, da trenutna ureditev ne sledi niti ekonomskim zakonitostim niti načelom socialne vzdržnosti in transparentnosti.
Kritični so predvsem do dejstva, da Slovenija tudi po dveh desetletjih še vedno nima vzpostavljene mreže storitev dolgotrajne oskrbe, primanjkuje kadrov, infrastruktura ni prilagojena, sistem ni informatiziran, niti ni jasno, kdaj naj bi storitve zares zaživele. Po njihovem mnenju je uvedba novega prispevka v takšnem okolju odmik od načela pravičnosti.
SBC izpostavlja, da ZZZS, centri za socialno delo in drugi izvajalci še nimajo vzpostavljenega informacijskega sistema za učinkovito izvajanje zakonskih določb. Zaradi digitalno nedelujočega sistema podjetniki opozarjajo na pravna tveganja pri uveljavljanju pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe in zahtevajo, da se plačevanje prispevka zamakne, dokler sistem ne bo ustrezno informacijsko podprt.
Nejasnosti glede financiranja in podvajanja prispevkov
Kot enega ključnih problemov SBC izpostavlja dejstvo, da država še vedno ni jasno pojasnila, kako se bodo sredstva, zbrana s tem novim prispevkom, uporabljala v povezavi z že obstoječimi prispevki za zdravstvo in invalidsko zavarovanje, iz katerih se deloma že zdaj financira dolgotrajna oskrba.
Zaradi odsotnosti transparentne finančne slike v SBC menijo, da gre za podvajanje dajatev, kar zmanjšuje zaupanje v celoten sistem.
Dodaten prispevek, ki znaša 2 odstotka, najtežje prizadene samozaposlene, ki že zdaj nimajo ustrezne socialne varnosti in nosijo veliko breme odgovornosti. SBC tudi opozarja, da zakonodaja posebej bremeni poslovodne osebe, kar ocenjujejo kot neupravičeno in škodljivo za podjetniško okolje. Posebej kritični so do tega, da zakonodajalec ni predstavil nobenih utemeljitev, zakaj so te skupine bolj obremenjene, kar vodi v razočaranje in morebitne izstope iz trga dela.
Tri ključne zahteve SBC
SBC zato od Vlade Republike Slovenije zahteva:
Takojšnjo zamrznitev plačevanja prispevka, dokler niso zagotovljeni minimalni pogoji za izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, vključno z razvojem storitev, reševanjem kadrovskih težav in vzpostavitvijo informacijske podpore.
Jasno pojasnilo o finančnih tokovih, zlasti v zvezi s podvajanjem dajatev iz že obstoječih prispevkov in novega prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Vključitev gospodarstva v prihodnje zakonodajne in implementacijske postopke v zvezi z dolgotrajno oskrbo, s ciljem doseganja vzdržnega in učinkovitega sistema.
V SBC so spomnili še na dejstvo, da je vlada po lanskih poplavah začasno zvišala davek od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, vendar do danes ni bilo pojasnjeno, kam je bil ta denar dejansko namenjen. Na slednje je nedavno opozoril tudi Fiskalni svet RS. Zato v SBC opozarjajo, da obstaja resen dvom, da bi se lahko podobna netransparentnost zgodila tudi s sredstvi, zbranimi s prispevkom za dolgotrajno oskrbo.
Foto: Pixabay/ sabinevanerp
