Meteorološki modeli za prihajajoče mesece nakazujejo povečano verjetnost obdobij izrazitega mraza v delu Evrope. Strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko šibkejša struktura polarnega vrtinca v višjih plasteh ozračja v drugi polovici zime omogočila prodore hladnega arktičnega zraka tudi proti srednji Evropi. V Nemčiji bi takšno dogajanje lahko pomenilo ostrejšo zimo, čeprav so ocene še vedno deljene.
Prve analize za čas okoli božiča kažejo razmeroma umirjeno sliko, z nekaj krajšimi izstopi hladnejšega vremena. Na spletnem portalu wetter.de so objavili 42-dnevni trend, ki potrjuje razmeroma mile razmere ob koncu decembra.
Evropski center za srednjeročne napovedi sicer nakazuje postopno ohladitev, ki bi se lahko izrazila po praznikih, medtem ko ameriška agencija NOAA za december še vedno kaže toplejše povprečje. Po pojasnilih meteorologov na izračun NOAA pomembno vpliva kratkoročno toplejše obdobje v prvih tednih decembra, zato to ne izključuje kasnejšega padca temperatur.
Zgodovinski primeri kažejo, da lahko dolgotrajno meridionalno kroženje privede do izrazitih zimskih razmer. V Nemčiji se mnogi spomnijo zime 1978/79, ko so močni snežni padavine, snežni meteži in nenavadno nizke temperature ohromili promet in vsakdanje življenje.
Januar med toplimi izjemami in morebitnimi hladnimi zasuki
Razvoj vremena v januarju za zdaj ostaja negotov. Meteorologi poudarjajo spremenljivost in možnost milejših obdobij, hkrati pa opozarjajo, da modeli v zadnjih tednih precej nihajo. Pri NOAA so izpostavili, da so v njihovih izračunih opazna odstopanja, kar dodatno otežuje dolgoročne napovedi.
Evropski sistem EFFIS, ki sicer primarno sledi razmeram, povezanim z ognjimi preskrbami in sušo, za januar nakazuje nekoliko hladnejši in bolj suh vzorec od dolgoletnega povprečja. Če bi se takšen scenarij uresničil, bi se nad osrednjim delom celine lahko oblikovalo vzdržnejše območje visokega tlaka. Ta konfiguracija prinaša jasne dni, a tudi hitro rast temperaturnih inverzij ter možnost dolgotrajne meglenosti in zmrzali v nižinah.
Polarni vrtinec kot ključni igralec zime
Posebno pozornost strokovnjakov priteguje polarni vrtinec, ki v zimskih mesecih pogosto doživi motnje. Zračna dinamika v stratosferi lahko vpliva na prerazporeditev hladnih mas, kar poveča možnost, da se arktični zrak spusti bolj proti jugu. Trenutni izračuni še ne kažejo na skorajšnjo razgradnjo vrtinca, vendar so signali o povečani aktivnosti visokega zračnega tlaka po mnenju meteorologov skladni z možnostjo večjih premikov v poznejšem delu zime.
Vpliv La Niñe in morebitne posledice za alpski prostor
Podnebni center ameriške agencije NOAA je, kot navaja Euronews, potrdil, da so razmere La Niñe ponovno prisotne in bodo – po trenutnih ocenah – vztrajale najmanj do obdobja december 2025–februar 2026. Ta hladna faza tropskega Tihega oceana je v Evropi pogosto povezana z nekoliko nižjimi temperaturami od dolgoletnega povprečja.
La Niña se razvije, ko se površinske temperature v osrednjem in vzhodnem Tihem oceanu znižajo pod običajne vrednosti. Nasprotje predstavlja El Niño, ki v večini regij prinaša povišanje temperatur in več vremenske nestanovitnosti. Obe fazi vplivata na globalne vremenske vzorce, vendar se s povečanjem oddaljenosti od Pacifika učinki pogosto krepijo v obliki nenadnih sprememb atmosferskih tokov.
Za alpski prostor La Niña pogosto pomeni povečano verjetnost hladnejših in bolj vlažnih zimskih epizod. Meteorologi ob tem opozarjajo, da lahko to vodi do pogostejših snežnih padavin ter boljših razmer za zimsko sezono v višjih legah. Smučarski centri v Alpah bi v takšnem razpletu prejeli dodatno spodbudo v obdobju, ki ga sicer pogosto zaznamuje negotovost zaradi nihanj snežne meje.
Foto: Unsplash
