V Policijskem sindikatu Slovenije so se z javnim odzivom kritično odzvali na ukinjanje nočnega dežurstva na policijskih postajah, ki ga pristojni utemeljujejo z optimizacijo dela in hitrejšimi odzivnimi časi. Pod izjavo, se je podpisal Igor Toplak, predsednik Sindikata policistov Slovenije. V sindikatu opozarjajo, da je zadnji primer Policijska postaja Slovenska Bistrica, kjer je postaja po njihovih navedbah ostala brez dežurne službe v nočnem času, razlaga o „stabilnih varnostnih razmerah“ pa po njihovem prikriva predvsem kadrovsko stisko.
Kot navajajo, so jim „pred nekaj dnevi“ sporočili, da je še ena policijska postaja ostala brez nočne dežurne službe. Pri tem izpostavljajo odgovor ministrstva za notranje zadeve lokalni skupnosti, da so „varnostne razmere na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica stabilne“ in da je „optimizacija delovnih procesov namenjena učinkovitejšemu delu policije in krajšim odzivnim časom“.
Sindikat pa opozarja, da se lahko varnostna slika hitro spremeni in da se stabilnost ne sme obravnavati kot trajno stanje. „Tudi v južni Sloveniji in Novem mestu so bile dolgo »stabilne razmere«, pa čez noč naenkrat niso več,“ so navedli.
Od modela iz leta 2012 do današnje „optimizacije“
V sindikatu v dokumentu primerjajo razmere z letom 2012, ko so imele po njihovih navedbah vse policijske postaje organizirano dežurno službo. Poudarjajo, da so dežurno službo opravljali policisti, ki so bili dobri poznavalci terena, saj so pred zasedbo delovnega mesta delali na terenu in poznali policijsko delo ter postopke. Dodajajo, da so nekateri ta delovna mesta pred upokojitvijo zasedli tudi iz zdravstvenih razlogov, kar je omogočalo, da se je znanje ohranjalo, hkrati pa so se upoštevale omejitve posameznikov.
Pri tem opozarjajo na obseg zdravniških omejitev v sistemu. „Spomnimo, da je danes na lokalnem in regionalnem nivoju 1.300 oseb z zdravniškimi omejitvami, zaradi katerih ti ne morejo opravljati policijskega dela v izmenah,“ poudarjajo in opisujejo, da gre praviloma za delo v ugodnejšem delovnem času, brez nočnega dela in fizično zahtevnih nalog. Po oceni sindikata to pomeni, da uradne kadrovske številke same po sebi ne odražajo dejanske razpoložljivosti policistov za operativno delo.
Sindikat ob tem navaja, da kadrovsko stanje na prvi pogled morda ne deluje slabo, „resničnost je pa drugačna“, kar povezujejo s tem, da številni policisti zaradi omejitev ne morejo pokrivati terenskega dela in nočnih izmen. Hkrati opozarjajo, da so se v številnih lokalnih okoljih v zadnjih letih povečali število prebivalcev in obremenitve, s tem pa tudi varnostna tveganja in stopnja kriminalitete.
Upad kadra po policijskih upravah in vprašanje, kaj pomenijo številke
V dokumentu sindikat navaja podatke o primerjavi zasedenosti delovnih mest v Generalni policijski upravi in policijskih upravah v obdobju 2012–2025. Pri tem izpostavljajo, da je 13 let kasneje, na dan 31. oktobra 2025, največji upad kadra v Policijski upravi Koper, kjer je po njihovih navedbah 269 policistov manj. V Policijski upravi Maribor naj bi bilo 242 policistov manj, v Policijski upravi Novo mesto 217 manj, v Celju 151 manj, v Policijski upravi Murska Sobota pa 130 manj.
Posebej poudarjajo, da je v Policijski upravi Ljubljana glede na primerjalno obdobje iz leta 2012 manko „zgolj“ 51 policistov, kar po njihovem odpira dodatno vprašanje. V sindikatu pravijo, da se jim ob tem poraja dvom, zakaj je kljub temu veliko policijskih enot brez dežurnih policistov 24 ur dnevno in zakaj številne enote niso več sposobne zagotavljati 24-urne patruljne službe.
Ob tem opozarjajo na neskladje med statistično sliko in dejanskimi zmožnostmi posameznih območij. Izpostavljajo, da sta Policijska uprava Nova Gorica in Policijska uprava Kranj po zasedenosti skoraj na enakih statističnih podatkih kot leta 2012, vendar naj predvsem na območju Policijske uprave Nova Gorica ne bi bilo niti dežurnih policistov niti dovolj policistov za delo na terenu. To sindikat uporablja kot osrednji argument, da se kadrovski prikaz na ravni uprav ne prelije nujno v 24-urno zagotavljanje storitev na lokalni ravni.
„Dežurna služba je ukinjena zgolj zato“: sindikalna razlaga ukinitve nočnega dežurstva
Sindikatu se zdi ključno, da se v obvestilih lokalnemu prebivalstvu o ukinitvi nočnega dežurstva ne omenja kadrovskih težav. Kot poudarjajo, v sporočilu policije prebivalcem Slovenske Bistrice ni pojasnjeno, da bi bila ukinitev povezana s kadrovskim primanjkljajem, čeprav sindikat na takšne težave opozarja dlje časa.
V sindikatu svojo razlago ukinitve oblikujejo neposredno in jo podprejo s trditvijo, da gre prvenstveno za krpanje razpoložljivih patrulj. „Po naših izkušnjah je dežurna služba ukinjena zgolj zato, da se lahko sestavi patrulja v dnevnem ali nočnem času vse dni v tednu,“ so navedli in dodali, da takšno ravnanje po njihovem ni posledica želje po večji prisotnosti na terenu, temveč posledica kadrovskih težav.
Hkrati opozarjajo, da policija „že dolgo ne razpolaga s presežki kadra“ za dodatne patrulje, zato se v patruljah po njihovih navedbah že dalj časa pojavljajo tudi policisti lokalnih kriminalističnih skupin in vodje policijskih okolišev, v prihodnje pa naj bi takšno vlogo prevzemali tudi dežurni policisti, ker „drugih ni dovolj“. V sindikatu izpostavljajo, da se s tem bolj usposobljen kader umika od nalog, za katere je specializiran, in prevzema osnovne patruljne obveznosti ter naloge, ki jih narekujejo operativno-komunikacijski centri.
Kot opozarjajo, to pomeni, da se namesto osredotočanja na preiskovanje kaznivih dejanj in na delovanje v lokalnem okolju, policisti z več izkušnjami znajdejo v patrulji in opravljajo nujne naloge, kar po njihovem dolgoročno zmanjšuje kakovost policijskega dela.
Podatki iz Slovenske Bistrice: sistemizacija, zasedenost in dejanska operativa
V dokumentu sindikat navaja, da je po podatkih, pridobljenih neposredno iz Policijske postaje Slovenska Bistrica, v enoti sistemiziranih 47 delovnih mest, od tega 43 delovnih mest policistov, kamor vštevajo tudi vodstvo, kriminaliste in dežurne policiste. Zasedenih naj bi bilo le 26 mest.
Dodajajo še, da bosta dva policista v kratkem izpolnila pogoje za upokojitev, dva pa zaradi zdravniških omejitev delata le po 4 ure. Po oceni sindikata to pomeni, da je za operativno delo na voljo približno 22 policistov, vključno z vodstvom, kriminalisti in vodji policijskih okolišev, kar po njihovem nakazuje na kadrovsko stisko brez ustrezne rešitve.
Pri tem opozarjajo tudi na širši kontekst prerazporejanja kadrov. Poudarjajo, da policisti iz vseh enot Slovenije, ne glede na lastne kadrovske težave, odhajajo na pomoč na območje Policijske uprave Novo mesto zaradi tamkajšnjega varnostnega vprašanja. Kot izpostavljajo, se to dogaja tudi s policisti iz Slovenske Bistrice in iz podobnih enot, vključno s tistimi, ki že danes ne morejo izvajati 24-urne patruljne službe na svojem terenu. V sindikatu s tem utemeljujejo, da se sistem opira na izredne prerazporeditve, ki na lokalni ravni še dodatno slabšajo razpoložljivost patrulj.
OKC brez okrepitev in posledice za delo na terenu
Sindikat v dokumentu navaja, da o optimiziranju delovnih procesov in hitrejših odzivnih časih zaradi interventnih dogodkov ob ukinjanju delovnih mest dežurnih policistov v nočnem času nima informacij ali študij. Namesto tega opisujejo praktično posledico: patrulja se pogosteje vrača v enoto zaradi dodatnega pisarniškega dela, priprave poročil ali pogovorov s strankami, kar zmanjšuje dejansko prisotnost na terenu.
V sindikatu poudarjajo, da je takšne naloge nekoč opravil dežurni policist, ki je sprejemal prijave strank, vodil pogovore, usmerjal delo patrulj in opravljal preverjanja po evidencah. Zdaj pa se vedno več nalog prenaša na operaterje operativno-komunikacijskih centrov. „Zaradi ukinjanja dežurnih policistov v enotah v zadnjih 13 letih se OKC-ji niso kadrovsko okrepili. Nasprotno,“ so navedli in dodali, da se tudi OKC-ji soočajo s kadrovskimi težavami.
Pregled po upravah: kje ni več dežurstev in kje ne zmorejo patrulj
V sindikatu v nadaljevanju naštevajo stanje po policijskih upravah in navajajo, da na območju Policijske uprave Maribor obstaja 6 enot brez dežurnih policistov 24 ur dnevno, tri policijske enote pa ne morejo več zagotavljati 24-urne patruljne službe vse dni v tednu. Na območju Policijske uprave Celje naj bi bilo 8 enot brez 24-urne dežurne službe, tri pa niso sposobne zagotavljati 24-urne patruljne službe.
Na območju Policijske uprave Murska Sobota sindikat navaja tri enote brez dežurnih policistov 24 ur dnevno, eno enoto brez 24-urne patrulje. Na območju Policijske uprave Ljubljana naj bi bilo osem enot brez dežurnih policistov 24 ur dnevno in pet enot, ki ne morejo zagotavljati 24-urne patruljne službe vse dni v tednu.
Za Policijsko upravo Nova Gorica navajajo, da ima le še ena enota zagotovljeno 24-urno službo z dežurnim policistom, drugje to zaradi kadrovskih težav ni več mogoče, tri enote pa niso sposobne zagotavljati 24-urne patruljne službe. Na območju Policijske uprave Kranj sindikat navaja, da v petih enotah ni 24-urne službe z dežurnimi policisti, vendar vse enote še zagotavljajo 24-urno patruljno službo.
Za Policijsko upravo Koper izpostavljajo dve enoti brez 24-urne dežurne službe, pri čemer naj bi kljub temu zagotavljali 24-urno patruljno službo. Največjo težavo vidijo v turistični sezoni, ko se število prebivalcev poveča tudi za 2- ali 3-krat, policijska uprava pa po njihovih navedbah nima možnosti zagotavljanja dodatnih patrulj zaradi pomanjkanja kadra, ob naraščanju vandalizma, kršitev javnega reda in miru, kaznivih dejanj ter drugih varnostnih pojavov.
Za Policijsko upravo Novo mesto navajajo tri enote brez 24-urne dežurne službe, pri čemer naj bi še vedno zagotavljali 24-urno patruljno službo. V sindikatu ob tem opozarjajo tudi na učinek tragičnih dogodkov in na to, da se lahko varnostna slika „čez noč“ spremeni, ob kadrovskem primanjkljaju.
Sindikat: lokalna policijska postaja je simbol države
Iz predstavljenega stanja sindikat sklepa, da je po Sloveniji vsaj 15 policijskih enot, ki ne morejo več zagotavljati 24-urne patruljne službe na terenu vse dni v tednu. Ob tem sprašujejo, ali je to sploh mogoče šteti kot optimizacijo dela, saj po njihovem policijska patrulja ne more priti hitreje na kraj, če pokriva večje območje, število patrulj pa se zmanjšuje.
V sindikatu poudarjajo, da opisano stanje ni v korist niti občanom niti policistom. Opozarjajo, da policisti delajo vedno več v slabših pogojih in v bolj nevarnih razmerah, občani pa od policije pričakujejo pomoč in zagotavljanje varnosti. V SPS izpostavljajo tudi skrb, da bi lokalno prebivalstvo zapiranje policijskih enot razumelo kot umik države iz njihovega okolja. Ob tem navajajo, da je policijska postaja v kraju simbol reda in miru in da ugašanje luči ter odsotnost odprte postaje 24 ur dnevno ter odsotnost policijske patrulje v lokalnem okolju ne moreta prispevati k večji varnosti.
V zaključku dokumenta v sindikatu ponavljajo, da se policija po njihovem ne sooča z optimizacijo, temveč s hudo kadrovsko stisko. „Tudi s tem dokumentom odgovorne ponovno opozarjamo, da se policija sooča s hudo kadrovsko stisko in ne z optimizacijo delovnih procesov, kot se napačno prikazuje v javnosti,“ so navedli in dodali, da se sistem krči na nujni minimum. Kot so zaključili, so rešitve v zadnjih mesecih večkrat predlagali ministru, vodstvu policije, javnosti in vladi, od njihovih odločitev pa je odvisno, ali bo mogoče razmere stabilizirati ali pa se bodo kadrovske in operativne težave še poglobile.
Foto: Policija
