Škoda je razširila ponudbo modela Superb z novo priključnohibridno različico, ki prinaša več moči in zmogljivosti. Nova pogonska kombinacija je namenjena izključno različici Superb Hatch in s sistemsko močjo 200 kW postaja najzmogljivejši Superb z motorjem z notranjim zgorevanjem v trenutni ponudbi češkega proizvajalca.
Novi pogonski sklop združuje bencinski motor 1,5 TSI z močjo 130 kW in elektromotor z močjo 85 kW. Skupna sistemska moč doseže 200 kW, kar je 50 kW več kot pri dosedanji priključnohibridni različici Superba. Največji navor znaša 400 Nm, kar predstavlja povečanje za 50 Nm.
Pri Škodi izpostavljajo, da povečanje moči izhaja iz nadgrajenega bencinskega motorja ter optimizacije programske opreme za upravljanje pogonskega sklopa. Kombinacija elektromotorja in turbobencinskega motorja omogoča bolj odziven pospešek, zlasti pri pospeševanju v vožnji.
Nova različica doseže najvišjo hitrost 225 km/h in od 0 do 100 km/h pospeši v 7,1 sekunde. Hibridni Superb je obenem zasnovan tudi za večjo uporabnost, saj lahko vleče prikolico z maso do 2000 kilogramov.
Nadgrajen zavorni sistem
Zaradi večje zmogljivosti je Škoda posodobila tudi zavorni sistem. Nova različica Superba Hatch z močjo 200 kW ima večje prezračevane zadnje zavorne kolute s premerom 310 milimetrov in debelino 22 milimetrov. Pri različici s 150 kW so zadnji koluti merili 300 × 12 milimetrov.
Spremenjen je tudi način hlajenja sprednjih zavor. Sistem zdaj uporablja poseben zračni kanal pod odbijačem, ki usmerja pretok zraka neposredno proti zavornemu sistemu. Takšna rešitev omogoča učinkovitejše hlajenje kot prejšnja zasnova, kjer je zrak prihajal iz motornega prostora skozi odprtine v kolesnih lokih.
Baterija in polnjenje ostajata nespremenjena
Kapaciteta visokonapetostne baterije ostaja 25,7 kWh (bruto), prav tako se niso spremenili parametri polnjenja. Vozilo podpira polnjenje z izmeničnim tokom do 11 kW in hitro polnjenje z enosmernim tokom do 50 kW.
Pri hitrem polnjenju je mogoče baterijo napolniti od 10 do 80 odstotkov v približno 26 minutah. Večina drugih tehničnih parametrov, vključno s težo vozila, ostaja enaka kot pri dosedanji hibridni različici.
Pri Škodi poudarjajo, da zanimanje za priključne hibride na evropskih trgih še naprej raste. Od predstavitve prvega modela Superb iV leta 2019 je proizvajalec prodal več kot 68.000 vozil s tem pogonskim sklopom.
Elektrificirana ponudba znamke se je v zadnjih letih postopno širila. Po Superbu iV so sledili še modeli Octavia iV in leta 2024 priključnohibridni Kodiaq. Po podatkih proizvajalca je danes že vsak četrti naročeni Superb opremljen s priključnohibridnim pogonskim sklopom, kar potrjuje naraščajočo priljubljenost te tehnologije med kupci v Evropi.
