Skupina BRICS proti dvigu carin in napetostim na Bližnjem vzhodu

[Foto: Pexels]

Na 17. letnem vrhu skupine držav BRICS, ki ta teden poteka v Riu de Janeiru, so voditelji izrazili zaskrbljenost zaradi rastočih carin in geopolitičnih napetosti, zlasti na Bližnjem vzhodu. V deklaraciji so obsodili dvige tarif, kritizirali napade na Iran ter pozvali k humanitarnemu premirju v Gazi, pri čemer so se izognili neposrednim navedbam držav, ki so sodelovale v vojaških operacijah.

Zasedanja se udeležujejo predstavniki širšega članstva, a je dogodek zaznamovala odsotnost voditeljev dveh najvplivnejših članic – kitajskega predsednika Xi Jinpinga in ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Slednji se je mednarodnim potovanjem odpovedal po izdaji naloga Mednarodnega kazenskega sodišča zaradi vojne v Ukrajini. V Riu prav tako ni bilo iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana in egiptovskega predsednika Abdela Fattaha al-Sisija.

Skupina BRICS, ki poleg ustanovnih članic – Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike – zdaj vključuje še Egipt, Etiopijo, Iran, Indonezijo in Združene arabske emirate, je v skupni izjavi izpostavila resno zaskrbljenost zaradi dviga carin, ki po njihovem mnenju niso skladne s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO). Po mnenju članic bi takšni ukrepi lahko dodatno ogrozili svetovno trgovino, porušili dobavne verige in povečali gospodarsko negotovost.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v svojem govoru kritično izpostavil odločitev zveze NATO, da poveča obrambne izdatke svojih članic na do pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Po njegovem mnenju se »lažje vlaga v vojno kot v mir.«

V zvezi z razmerami na Bližnjem vzhodu so voditelji BRICS izrazili zaskrbljenost zaradi humanitarnih posledic izraelske vojaške operacije v Gazi, pri tem pa poudarili potrebo po izpustitvi vseh talcev in vrnitvi k pogajanjem. Ponovno so izrazili podporo rešitvi dveh držav kot izhodu iz izraelsko-palestinskega konflikta.

Čeprav je bila Ukrajina v končni 31-stranski izjavi omenjena zgolj enkrat, je skupina obsodila nedavne ukrajinske napade na ozemlje Rusije. Kritika je bila usmerjena brez širše razprave o vojni v Ukrajini ali vlogi Rusije v konfliktu, kar po mnenju nekaterih analitikov odraža strateško zadržanost znotraj skupine.

Opazovalci medtem opozarjajo na pomanjkanje enotnosti v razširjenem formatu BRICS. Lansko širitev z dodatnimi članicami spremljajo opozorila o raznolikih interesih, kar bi lahko oslabilo vpliv skupine v svetovni politiki. Po mnenju analitikov je tudi zadržan ton vrha deloma posledica prizadevanj, da članice ne bi neposredno vstopale v konflikt s političnim interesom ZDA, zlasti v času novega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Skupina BRICS je na tem vrhu predstavila tudi novo kategorijo “strateških partnerjev”, v katero so vključeni Belorusija, Kuba in Vietnam, kar nakazuje na nadaljnje širjenje vpliva in krepitev političnih vezi zunaj Zahodnega sveta.

Ana Koren

Foto: Pexels