Skupina sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Evropska unija se pogajata o zamenjavi obstoječe zgornje cenovne meje za rusko nafto z neposredno prepovedjo zagotavljanja pomorskih storitev za njen izvoz, so za Reuters povedali viri, seznanjeni s pogajanji. Namen ukrepa bi bil zmanjšati prihodke, ki jih Rusija še vedno pridobiva s prodajo nafte, in s tem omejiti financiranje vojaških operacij v Ukrajini.
Rusija trenutno več kot tretjino svoje izvožene nafte dostavlja z uporabo zahodnih tankerjev, ki so večinoma v lasti podjetij iz držav članic EU, kot so Grčija, Ciper in Malta. Končni prejemnici tega izvoza sta predvsem Indija in Kitajska. V primeru uvedbe prepovedi bi bila ta trgovina onemogočena.
Drugi dve tretjini ruskega izvoza se že zdaj izvajata prek tako imenovane senčne oziroma temne flote, ki vključuje več sto tankerjev izven zahodnega nadzora in mednarodnih pomorskih standardov. Po navedbah virov, na katere se pri poročanju sklicuje Reuters bi morala Rusija občutno razširiti to floto, če bi bil dostop do zahodnih pomorskih storitev v celoti prekinjen.
Podatki, ki jih je objavil finski Center za raziskave energije in čistega zraka, kažejo, da je oktobra letos 44 odstotkov ruske nafte potovalo v sankcioniranih plovilih senčne flote. Dodatnih 18 odstotkov je bilo prepeljanih v nesankcioniranih tankerjih iste flote, preostalih 38 odstotkov pa v tankerjih, povezanih z državami G7, EU in Avstralijo.
Po podatkih analitične hiše Lloyd’s List Intelligence flota tankerjev, ki prevažajo sankcionirano nafto iz Rusije, Irana in Venezuele, trenutno obsega 1423 plovil, od katerih jih je 921 že predmet sankcij s strani ZDA, Združenega kraljestva ali Evropske unije.
Naslednji sveženj sankcij naj bi bil pripravljen v začetku 2026
Prepoved pomorskih storitev bi lahko bila, kot ekskluzivno navaja Reuters vključena v naslednji sveženj sankcij EU proti Rusiji, ki je načrtovan za začetek leta 2026. Dva vira sta dodala, da želi Bruselj ta ukrep uskladiti s širšim dogovorom skupine G7, preden bi ga formalno vključili v zakonodajni postopek.
Zaradi občutljivosti zadeve sogovorniki Reutersa niso želeli biti imenovani. Do trenutka objave se na prošnje za komentar niso odzvali uradniki ameriškega zunanjega ministrstva, Bele hiše, Evropske komisije, britanskega zunanjega ministrstva, kanadskega zunanjega ministrstva in ciprskega ministrstva za pomorski promet. Prav tako niso bili dosegljivi predstavniki grške vlade.
Washington in London podpirata spremembo pristopa
Britanski in ameriški predstavniki spodbujajo uvedbo prepovedi pomorskih storitev na tehničnih srečanjih skupine G7, navaja Reuters. Odločitev Združenih držav bo po njihovih besedah odvisna tudi od širše diplomatske strategije predsednika Donalda Trumpa, ki trenutno sodeluje v mirovnih pogovorih med Ukrajino in Rusijo kot posrednik.
Čeprav sta G7 in EU po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 skoraj v celoti prekinili neposreden uvoz ruske nafte, bi popolna prepoved pomorskih storitev pomenila zaostritev ukrepov, ki bi zajeli tudi logistično podporo za tretje države. S tem bi se dosedanja politika zgornje cenovne meje nadgradila v dejansko onemogočanje mednarodne trgovine z rusko nafto.
Ocenjevanje učinkovitosti obstoječih ukrepov
G7 je decembra 2022 uvedla cenovno omejitev za rusko surovo nafto, da bi znižala prihodke Kremlja in hkrati omogočila dostop do nafte tretjim državam pod pogojem, da za sod plačajo manj od postavljene meje. V okviru tega dogovora so kupci lahko uporabljali zahodne ladje, zavarovanja in druge storitve.
Po informacijah iz Washingtona je administracija nekdanjega predsednika Joeja Bidna trdila, da bi se Rusija soočila z nižjimi prihodki, če bi morala investirati več v lastne ladijske zmogljivosti.
Administracija predsednika Trumpa pa je bila bolj zadržana do koncepta cenovne omejitve in septembra 2025 ni podprla dogovora med Združenim kraljestvom, EU in Kanado o znižanju cenovne meje s 60 dolarjev na 47,6 dolarja za sod.
Foto: Pexels
