Slovaški premier Robert Fico je znova uporabil pravico veta in s tem preprečil dogovor o novem svežnju sankcij Evropske unije proti Rusiji. Slovaška je, skupaj z Avstrijo, ostala ena od dveh držav, ki še vedno blokirata sprejetje ukrepov, namenjenih omejevanju ruske energetske in finančne dejavnosti.
Novi paket sankcij, o katerem se v Bruslju razpravlja že skoraj mesec dni, bi zajemal ruski utekočinjeni zemeljski plin (LNG), naftno infrastrukturo, t. i. „senčno floto“, platforme za kriptovalute in gibanje ruskih diplomatov po ozemlju držav članic. Po navedbah diplomatov, na katere se sklicuje Euronews, so bile tehnične in pravne podrobnosti ukrepov že usklajene, zato je bil pričakovan zgolj politični sklep.
V sredo so se veleposlaniki držav članic sestali v Bruslju, da bi skušali doseči dogovor, a je Slovaška po besedah udeležencev jasno izrazila, da bo postopek blokirala. Premier Fico je po telefonskem pogovoru s predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo poudaril, da se ne bo ukvarjal z novimi sankcijskimi svežnji, dokler ne bodo v zaključke vrha vključena konkretna navodila za spopadanje z energetsko in industrijsko krizo.
Po njegovih besedah je evropsko gospodarstvo „popolnoma izgubilo konkurenčnost zaradi visokih cen energije in pomanjkanja podpore avtomobilski industriji“. Kot poroča Euronews, Fico nasprotuje temu, da se v sklepih vrhovnih srečanj resna vprašanja obravnavajo „le s splošnimi frazami“, medtem ko naj bi bile podrobnejše razprave namenjene predvsem podpori Ukrajini.
Osnutek sklepov, v katerega je imela vpogled omenjena medijska hiša, sicer vključuje poglavje o konkurenčnosti in energetski tranziciji ter poudarja potrebo po zmanjšanju cen energije. V njem je tudi zapisano, da bi morala EU posebno pozornost nameniti tradicionalnim industrijam, med njimi avtomobilski. Fico je napovedal, da bo na vrhu 23. oktobra predstavil podrobnejše predloge za izboljšanje energetske politike in položaja avtomobilske industrije.
Ponavljanje taktike iz prejšnjih pogajanj
Po navedbah Euronewsa Fico tudi tokrat uporablja podoben pristop kot pri prejšnjih krogih sankcij, ko je z vetom dosegel določene koncesije glede postopnega opuščanja ruskih fosilnih goriv. Slovaška, ki močno temelji na uvozu ruske energije, nasprotuje popolnemu odmiku od Moskve do leta 2027.
Premier je takrat odstopil od veta, potem ko je Evropska komisija ponudila nezavezujoča zagotovila, da bodo države članice lahko uporabile državne pomoči za znižanje cen energije. Slovaška se že več let sooča z visoko stopnjo energetske revščine, kar premier zdaj ponovno izpostavlja kot razlog za svoje nasprotovanje.
Tokrat pa Fico svoje zahteve razširja še na področje avtomobilske industrije. Kritičen je do evropske zakonodaje, ki predvideva konec prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem do leta 2035. Po njegovem mnenju bi morala Evropska komisija „upoštevati realnost gospodarskih razmer“ in bolj zaščititi evropske proizvajalce.
Poleg Slovaške se je kot druga ovira pri usklajevanju sankcij pojavila Avstrija. Kot poroča Euronews, je Dunaj zahteval odmrznitev delnic ruskega podjetja Rasperia Trading, ki je na seznamu sankcioniranih subjektov, da bi svoji največji banki Raiffeisen Bank International omogočil povračilo 2,1 milijarde evrov zaradi izgubljenega sodnega postopka v Moskvi.
Ta zahteva je med članicami sprožila zaskrbljenost, saj bi lahko ustvarila precedens in spodbudila podobne zahteve drugih držav. Kljub temu je avstrijsko zunanje ministrstvo poudarilo, da Avstrija „ostaja zavezana podpori Ukrajini in režimu sankcij proti Rusiji“, hkrati pa želi zaščititi interese svojih podjetij ter preprečiti, da bi sankcije posredno koristile agresorju.
Foto: Wikimedia/EU
