Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan” pripravilo prvo nacionalno Oceno podnebne ranljivosti in tveganj za sektor energetike. Analiza ugotavlja, da je slovenski energetski sektor na nacionalni ravni v trenutnih podnebnih razmerah zmerno ranljiv, hkrati pa razkriva izrazite regionalne razlike v izpostavljenosti in stopnji tveganj. Med najpogostejšimi grožnjami so poplave, požari, neurja, plazovi, žled, moker sneg, vročina in suša.
Po navedbah ministrstva so grožnje raznolike in vključujejo poškodbe infrastrukture, motnje v dobavnih verigah ter vplive na delovanje naprav, zlasti med vročinskimi valovi. Analiza izpostavlja, da kombinacija ekstremnih vremenskih pojavov povečuje pogostost in resnost motenj v energetskem sistemu.
Ocena je bila pripravljena po metodologiji IPCC AR5 in skladno z nacionalnimi usmeritvami Biotehniške fakultete. Pristop vključuje šest korakov: identifikacijo podnebnih nevarnosti, oceno ranljivosti, oblikovanje scenarijev podnebnih sprememb, oceno izpostavljenosti in vplivov, oceno tveganj ter obravnavo negotovosti pri interpretaciji podatkov.
Metodologija omogoča celovit pregled tveganj, ki vključujejo tako kratkoročne vplive kot dolgoročne spremembe, ki lahko vplivajo na načrtovanje in delovanje energetskih sistemov. Na ministrstvu poudarjajo, da predstavlja dokument ključno strokovno podlago za nadaljnje strateške odločitve.
Največja tveganja: poplave, požari, žled in vročina
Ključne ugotovitve analize kažejo, da so za energetski sektor najbolj kritične poplave, ki neposredno ogrožajo skladišča goriv, transformatorske postaje, distribucijska omrežja in druge elemente infrastrukture. Pomembna tveganja predstavljajo še požari, neurja, vetrolomi ter žled in moker sneg, ki lahko povzročijo obsežne izpade sistemov.
Ugotovljena utežena ocena ranljivosti sektorja znaša približno 2,3 na lestvici od 1 do 5. Najranljivejši je podsektor električne energije z oceno okoli 2,6, visoko ranljivost pa kažejo tudi sistemi distribucije, fotonapetostne elektrarne ter logistične poti za goriva. Dokument opozarja, da izpadi teh elementov lahko povzročijo obsežne motnje v oskrbi z energijo.
Analiza izpostavlja tudi izrazite regionalne razlike: povečana ogroženost Notranjske zaradi žleda, jugozahodne Slovenije zaradi požarov ter hitrejši dvig temperatur na vzhodu države.
Podlaga za strategije prilagajanja in okrepitev infrastrukture
Ocena predstavlja strokovno izhodišče za pripravo Strategije prilagajanja podnebnim spremembam ter oblikovanje ukrepov, ki vključujejo krepitev infrastrukturne odpornosti, kot so kabliranje omrežij, protipoplavni ukrepi in prilagoditve pri načrtovanju novih objektov. Dokument predvideva tudi vključevanje podnebnih tveganj v strateške razvojne dokumente ter investicijske načrte.
Scenariji podnebnih sprememb nakazujejo, da se bodo prepoznana tveganja v prihodnjih desetletjih še okrepila, zlasti poplave, neurja in ekstremna vročina.
Na ministrstvu poudarjajo, da bo za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo nujno dosledno izvajanje prilagoditvenih ukrepov, ki bodo zmanjšali izpostavljenost ključne infrastrukture in povečali trdoživost energetskega sistema.
Foto: Foto: MGTŠ RS]
