Slovenija se sooča z izrazito uvozno odvisnostjo pri električni energiji, prihodnja leta pa bodo cene za končne odjemalce kljub tveganjem, na katera opozarja ELES, po ocenah dobaviteljev ostale stabilne.
Predsednik Energetske zbornice Slovenije in direktor ELES-a Aleksander Mervar je na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil, da je bila Slovenija v prvih osmih mesecih leta 2025 uvozno odvisna v 16,8 odstotka primerov, pri čemer je bilo v 77 odstotkih ur energijo treba uvažati. Na to sta vplivala izpad blokov 5 in 6 Termoelektrarne Šoštanj ter minimalno obratovanje plinskih enot v Termoelektrarni Brestanica.
Primerjava s predhodnimi leti kaže, da je poraba električne energije v obdobju januar–avgust letos glede na leto 2019 nižja za 17 odstotkov. Če se vključi še raba elektrike pri lastnikih sončnih elektrarn, bi bila skupna poraba nižja za 11 odstotkov.
„Manjša raba pomeni manjše število zavezancev za plačilo omrežnine,“ je opozoril Mervar. Dodal je, da bo ELES v letu 2025 realiziral za skoraj 60 milijonov evrov manj omrežninskih prihodkov kot leta 2016. V deflacionirani vrednosti to pomeni 36 odstotkov manj prihodkov.
Tveganja za prihodnje tarife
Mervar je posebej opozoril na tri ključna tveganja, ki bi lahko vplivala na tarife v prihodnjih letih. Prvo je morebitno drastično znižanje prihodkov od čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki trenutno znašajo okoli 165 milijonov evrov. Če bi padli pod 100 milijonov, bi to lahko pomenilo 20- do 50-odstotni dvig tarif za uporabo distribucijskega omrežja.
Drugo tveganje je povezano z morebitno ukinitvijo tristranskega sporazuma med ELES-om, HOPS-om in NOS BiH. Takšna poteza bi po Mervarjevih ocenah povzročila 18-odstotni dvig tarif za prenosno omrežje, kar na letni ravni pomeni dodatnih 20 milijonov evrov stroškov.
Kot tretje tveganje je izpostavil možnost bistveno povečanja stroškov redispečiranja. Po njegovih besedah bi za ELES to pomenilo dvig stroškov z okoli dveh milijonov evrov na do 50 milijonov evrov letno, kar bi se odrazilo v 58-odstotnem povišanju tarif za uporabo prenosnega omrežja.
„Vlada je na predlog ministrstva za okolje, podnebje in energijo od leta 2022 sprejela niz ukrepov za nevtralizacijo evropske elektroenergetske draginje,“ je dejal Mervar. Dodal je, da so bili ti ukrepi uspešni, a dolgoročno omejevanje tarif ni vzdržno. Po njegovih besedah dolgoročni trendi nakazujejo na umirjanje borznih cen elektrike.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so ob tem poudarili, da so ukrepi v zadnjih letih namenjeni predvsem zaščiti gospodinjstev in gospodarstva. „Vlada je v sodelovanju z deležniki oblikovala rešitve, ki so ublažile vpliv evropske energetske draginje. Pri tem smo posebno pozornost namenili omrežninskim tarifam, saj te neposredno vplivajo na stroške končnih odjemalcev,“ so zapisali v odzivu.
Dobavitelji mirijo gospodinjstva
Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije Sebastijan Roudi je spomnil, da so dobavitelji že spomladi opozorili, da je kriza visokih cen mimo. „Ukrepi vlade so pomembno prispevali k stabilizaciji stroškov tudi v času, ko so bile cene na veleprodajnih trgih zelo visoke,“ je dejal.
Kot je pojasnil, je povprečna cena pasovne energije za leto 2026 v obdobju januar 2023–september 2025 znašala 104,5 evra za megavatno uro, ob upoštevanju stroškov izravnave pa približno 115 evrov. Cene za končne odjemalce se trenutno pri različnih dobaviteljih gibljejo okoli 110 evrov za megavatno uro.
„Za leti 2026 in 2027 kot sekcija dobaviteljev ne pričakujemo dviga cene električne energije za končne odjemalce. Trudili se bomo ohranjati sedanjo raven drobnoprodajnih cen,“ je zagotovil Roudi.
Kljub opozorilom ELES-a glede tveganj, povezanih z omrežninami in prihodki, dobavitelji ocenjujejo, da bodo cene za končne uporabnike ostale stabilne. Energetska politika v prihodnjih letih bo tako po vsej verjetnosti usmerjena v iskanje ravnotežja med finančno vzdržnostjo operaterjev in zaščito potrošnikov pred prevelikimi obremenitvami.
Foto: Pexels
