Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor, Geodetsko upravo Republike Slovenije in Ministrstvom za digitalno preobrazbo danes in jutri v Portorožu organizira mednarodno konferenco „Upravljanje z vodami v digitalni dobi: Priložnosti in izzivi“. Na srečanju domači in tuji strokovnjaki predstavljajo dobre prakse, sodobne tehnologije in izzive digitalizacije na področju upravljanja z vodami.
Udeležence konference je uvodoma nagovorila državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Keglevič Zagorc. V nagovoru je poudarila pomen povezovanja znanja, izkušenj in podatkov za trajnostno upravljanje vodnih virov.
„Digitalna doba nam omogoča, da povežemo znanje, izkušnje in podatke ter jih usmerimo v trajnostno upravljanje z vodami. Po katastrofalnih poplavah leta 2023 Ministrstvo za naravne vire in prostor intenzivno konsolidira področje voda. Poleg vseh aktivnosti, ki tečejo na vodotokih – smo namreč že globoko v programu petletne sanacije, za katero je vlada namenila 2,3 milijarde evrov – izboljšujemo in krepimo tudi sistem upravljanja z vodami. Ključen korak k doseganju zastavljenih ciljev predstavlja digitalizacija postopkov, ki omogoča boljše upravljanje, boljši nadzor, večjo preglednost in večjo učinkovitost,“ je poudarila Keglevič Zagorc.
Na ministrstvu so dodali, da digitalizacija omogoča hitrejše in preglednejše postopke, s čimer se krepi tudi odpornost sistema proti naravnim nesrečam.
Digitalna infrastruktura in podatkovno podprte odločitve
Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je v svojem uvodnem govoru izpostavila pomen digitalne infrastrukture in vloge podatkov pri odločanju.
„Voda je temelj življenja in razvoja, zato mora biti njenemu varovanju in trajnostnemu upravljanju namenjena tudi moč digitalne preobrazbe. Danes si ne moremo več privoščiti odločitev, ki temeljijo zgolj na občutku ali povprečju, potrebujemo odločitve, ki temeljijo na podatkih. Zato moramo vzpostaviti in nadgrajevati infrastrukturo, ki to omogoča – od senzorike in oblačnih storitev do superračunalništva in umetne inteligence. Le s podatkovno podprtimi rešitvami bomo lahko učinkovito upravljali z vodnimi viri in gradili trajnostno prihodnost,“ je povedala Klampfer.
Kot so pojasnili na ministrstvu, so prav digitalne tehnologije ključne za boljše spremljanje vodnih virov in za zmanjšanje tveganj v času podnebnih sprememb.
Dobre prakse in nove tehnologije
Konferenca poteka v okviru projekta „Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D)“. Udeleženci bodo prisluhnili predstavitvam primerov dobrih praks iz tujine in Slovenije – od čezmejnega sodelovanja pri upravljanju porečij do uporabe umetne inteligence in daljinskega zaznavanja.
Med drugim bodo predstavljeni tudi projekti iz Nemčije in Bosne in Hercegovine ter razvojne aktivnosti slovenskih univerz in Inštituta za vode. DRSV pripravlja tudi prenovo spletnega portala eVode in pregledovalnika Atlasa voda, s katerima želi izboljšati dostopnost prostorskih podatkov in uporabniško izkušnjo.
Vodja projekta SLO4D na DRSV Peter Kolenko je ob tem poudaril pomen sodobnih tehnologij pri spremljanju in načrtovanju vodnih virov.
„Digitalna doba prinaša temeljne spremembe na področju upravljanja z vodami, saj nove tehnologije omogočajo boljše razumevanje, spremljanje in načrtovanje vodnih virov. Uporaba digitalnih orodij, kot so senzorji interneta stvari (IoT), daljinsko zaznavanje, umetna inteligenca (UI) in veliki podatki (big data), omogoča natančnejše zbiranje in analizo informacij o kakovosti, količini in razporeditvi vode. Takšne rešitve prispevajo k učinkovitejšemu odločanju, zgodnjemu opozarjanju na suše ali poplave ter optimizaciji porabe vode v kmetijstvu, industriji in gospodinjstvih,“ je povedal Kolenko.
Ob tem je opozoril, da digitalizacija prinaša tudi izzive. „Ključen del predstavlja sistem za izboljšano zagotavljanje podatkov različnim interesnim skupnostim ter dobro povezljivost med različnimi sistemi. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na varnost in zasebnost podatkov, kar predstavlja vse večji izziv v sodobni in odprti družbi,“ je dodal.
Projekt SLO4D kot osrednji digitalni okvir
Projekt „Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D)“ povezuje ključno prostorsko in okoljsko digitalno infrastrukturo ter podatkovne zbirke s področij prostora, okolja, voda, narave in nepremičnin. Kot so navedli na ministrstvu, je cilj projekta vzpostaviti celovit sistem za učinkovitejše prostorsko načrtovanje in upravljanje naravnih virov.
„Učinkovito upravljanje z vodami v digitalni dobi zahteva celovit pristop, ki povezuje tehnološke inovacije, trajnostne prakse, opolnomočenje odločevalcev ter vključenost širše skupnosti. Le tako bo mogoče v prihodnje izkoristiti celoten potencial, ki ga digitalizacija nudi,“ je še dodal Kolenko.
DRSV v okviru projekta izvaja aktivnosti za izboljšanje kakovosti in dostopnosti podatkov s področja voda ter za optimizacijo postopkov. Pomemben del predstavlja tudi vzpostavitev povezljivosti med postopki upravljanja voda in prostorskega načrtovanja.
Pod okriljem Geodetske uprave Republike Slovenije je v okviru projekta nastala platforma „Geo Slovenija“, ki omogoča dostop do prostorskih podatkov, storitev in aplikacij. Platforma zagotavlja učinkovitejše usklajevanje potreb uporabnikov in interoperabilno povezovanje različnih sistemov.
Projekt SLO4D je vključen v „Načrt za okrevanje in odpornost“ ter financiran iz sredstev Evropske unije, Podnebnega sklada in proračuna Republike Slovenije.
Foto: Ministrstvo za digitalno preobrazbo/Gov.s
