Slovenija ima novo strategijo za ohranitev in sobivanje z volkovi
Vlada je sprejela Strategijo ohranjanja in upravljanja volka ter Akcijski načrt za upravljanje z volkovi, ki ju je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP). Dokumenta opredeljujeta ukrepe za dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja populacije volka v Sloveniji, hkrati pa si prizadevata za zmanjševanje konfliktov med volkovi in človekom. Strategija in akcijski načrt prinašata pravni, organizacijski, vsebinski in finančni okvir za doseganje teh ciljev.
Populacija volka (Canis lupus) v Sloveniji je v ugodnem ohranitvenem stanju, kar potrjujejo podatki monitoringa, ki se od leta 2010 izvaja z neinvazivnimi genetskimi vzorci. »Od leta 2010 se je populacija volka širila tako prostorsko kot tudi številčno (za okoli trikrat) in je v ugodnem ohranitvenem stanju,« navaja MNVP. Volk se je v zadnjih letih razširil tudi na območja, kjer dolgo ni bil prisoten, kot so alpsko in predalpsko območje, kjer so leta 2018 ponovno zaznali volčje pare, leta 2019 pa je bila potrjena reprodukcija. Leta 2024 je bil volčji trop opažen tudi na Pohorju.
Kljub pozitivnim trendom se pojavljajo izzivi, zlasti na območjih z večjo fragmentacijo prostora, kjer je verjetnost konfliktov med volkovi in človekom večja. Volk v Sloveniji pripada severozahodnemu delu dinarsko-balkanske populacije in vzhodnemu delu alpske populacije, ki se povezujeta na našem ozemlju. Nekoč je poseljeval celotno državo, a je zaradi preganjanja v 18. stoletju skoraj izginil. Po zavarovanju vrste se je populacija postopoma okrepila, a je bila dolgo omejena na južni in zahodni del Slovenije.
Ukrepi za zmanjševanje konfliktov in ohranjanje vrste
Strategija in akcijski načrt sta bila pripravljena zaradi potrebe po uskladitvi z novimi razmerami v naravi in izkušnjami, pridobljenimi v zadnjih letih. »Cilj strategije in akcijskega načrta je optimizirati sistem upravljanja volka v Sloveniji, zmanjšati število konfliktov s človekom in s tem zagotoviti možnosti za dolgoročno ohranitev vrste,« poudarja MNVP. To vključuje preprečevanje škod, odškodninski sistem, informiranje, dialog z deležniki, raziskave, preprečevanje križanja z domačimi psi ter ohranjanje habitata in plenske baze.
Pomemben del ukrepov je usmerjen v zaščito čred na pašnikih. Od leta 2010 so bile uvedene različne aktivnosti, vključno s sofinanciranjem zaščitnih ukrepov prek javne službe Zavoda za gozdove Slovenije, MNVP in skupne kmetijske politike. Osnutka dokumentov sta nastala v okviru projekta LIFE WolfAlps EU, pri čemer je sodelovala pripravljalna skupina, v kateri so bili predstavniki MNVP, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Evropska komisija je marca letos predlagala spremembo Direktive o habitatih, ki znižuje status zavarovanja volka, kar sledi spremembi Bernske konvencije. V Sloveniji sprememba upravljanja volka še ni mogoča, saj bi za to potrebovali spremembo Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, kar je odvisno od potrditve spremembe direktive. Države članice EU imajo možnost ohraniti strožje varstvene ukrepe, kar odpira prostor za prilagoditve nacionalnih politik.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Pexels
