Premier Robert Golob je junija lani javnosti obljubil, da bo Slovenija organizirala zbiranje padal za dostavo humanitarne pomoči iz zraka v Gazo. Ob najavi je poudarjal, da se na pobudo ne bo le odzval, temveč da jo bo Slovenija aktivno vodila. Danes je jasno, da se napovedana akcija ni nikoli uresničila. Kabinet predsednika vlade zdaj priznava, da se pobude niso niti lotili.
„Ne boste verjeli, tako v Jordaniji kot v Egiptu, ki dostavljata pomoč tudi prek zraka (…), primanjkuje padal, izrabljenih in iztrošenih padal,“ je junija lani premier Golob dejal v oddaji Odmevi na TV Slovenija. Ob tem je zagotovil, da bo Slovenija organizirala zbiranje padal v regiji in na ta način prispevala k pomoči prebivalcem Gaze.
Medtem ko se humanitarne razmere v Gazi slabšajo, konkretnih učinkov slovenske zračne pobude ni na vidiku. Novinarsko vprašanje portala N1 o tem, koliko padal je Slovenija do danes zbrala in kam jih je dostavila, je razkrilo, da se obljubljene akcije sploh niso izvedli.
Iz Urada vlade za komuniciranje (Ukom) so za N1 pojasnili: „Z Jordanijo so v lani potekali tudi pogovori o možnosti zagotovitve pomoči v obliki padal za odmetavanje pomoči, vendar se je kasneje pokazalo, da je bistveno bolj učinkovita dostava pomoči po kopenskih poteh ter da se odmetavanje pomoči iz zraka izvaja zgolj izjemoma, za kar imajo jordanske zračne sile dovolj potrebne opreme.“
Dejstvo, da se vlada na koncu ni odločila niti za simbolično akcijo zbiranja padal, pa sproža vprašanja o resnosti napovedi in transparentnosti komuniciranja z javnostjo.
Humanitarna pomoč obstaja – a ne v obliki, ki je bila napovedana
Da bi omilili vtis o propadli iniciativi, so v Ukomu obenem izpostavili, da je Slovenija Gazi lani pomagala s tremi pošiljkami humanitarne pomoči, poslanimi prek Jordanije. V letu 2025 naj bi bila pomoč nadaljevana v obliki prispevkov mednarodnim organizacijam ter financiranja projekta Slovenske karitas.
Vlada naj bi med letoma 2025 in 2028 namenila agenciji UNRWA pomoč v višini štirih milijonov evrov, dodatna sredstva pa naj bi bila razporejena tudi Unicefu in Svetovnemu programu za hrano (WFP).
Čeprav finančna pomoč ostaja pomemben element zunanje politike, je v luči padalske zgodbe ponovno izpostavljena težava vlade Roberta Goloba s kredibilnostjo in izvedbo lastnih obljub. Kritiki opozarjajo, da gre za še en primer politične retorike brez konkretnega učinka.
Golobova izjava, ki je v javnosti takrat požela veliko pozornosti, se je zdaj izkazala kot še ena neuresničena obljuba. Vse pogosteje se pojavljajo vprašanja, ali gre za zavestno politično taktiko – podati močno simbolno izjavo za javnost, ne da bi obstajala realna namera po njenem uresničenju.
Ob vseh težavah, ki jih vlada že ima na drugih področjih, se tudi ta primer vključuje v širšo sliko očitkov o neučinkovitosti in populizmu, ki se pogosto konča pri besedah – ne pri dejanjih.
Foto: Pixabay/ GuentherDillingen
