Zaradi širjenja afriške prašičje kuge (APK) na Hrvaškem se je 23. septembra sestalo Državno središče za nadzor bolezni (DSNB), ki je preučilo razmere in sprejelo dodatne ukrepe za zaščito slovenskih rej in populacije divjih prašičev. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) slovenske rejce znova poziva k doslednemu spoštovanju biovarnostnih ukrepov, lovce in potnike pa k povečani previdnosti pri potovanjih v sosednje države.
Na ravni celotne Slovenije bodo veljali okrepljeni zaščitni ukrepi. Poostril se bo nadzor upoštevanja biovarnostnih zahtev, zlasti preprečevanja stikov med domačimi in divjimi prašiči, identifikacije in registracije živali ter izvajanja ukrepov pri lovu na divje prašiče.
Pomembna novost je sprememba pri nadzoru v prašičerejskih obratih – odstotek poginjenih prašičev, ki jih je treba testirati na prisotnost virusa, se povečuje z dveh na štiri odstotke. V sodelovanju s policijo se bo izvajal tudi nadzor prometa trupov, mesa divjadi in trofej, ki bi lahko prihajali iz Hrvaške.
Za vse deležnike bo ponovno izvedeno spletno izobraževanje o pravilnem izvajanju biovarnostnih ukrepov v času visoke ogroženosti.
Poziv rejcem, lovcem in potnikom
UVHVVR opozarja rejce, da je ključna dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve, razkuževanje rok, opreme in hlevov, omejevanje dostopa nepooblaščenih oseb, postavljanje razkuževalnih barier in preprečevanje stika z divjimi prašiči. Posebno pozornost morajo nameniti novim živalim, ki morajo biti pred vključitvijo v čredo izolirane.
„Če pride do nenadnega pogina, povišane telesne temperature, rdečine po koži, zmanjšanega apetita, bruhanja ali driske, morajo rejci nemudoma obvestiti veterinarja,“ poudarjajo na UVHVVR.
Lovci naj bodo pri izvajanju lova pozorni na tveganja in se izogibajo lovu v državah, kjer je bolezen razširjena – predvsem na Hrvaškem in v Italiji.
Potniki, ki se vračajo iz držav EU, kjer je APK prisotna, naj s seboj ne prinašajo mesnih izdelkov iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Ostankov hrane nikakor ne smejo odlagati v naravo, temveč v pokrite zabojnike.
Situacija v Sloveniji
UVHVVR redno izvaja preiskave pri poginulih in povoženih divjih prašičih ter domačih živalih. Do zdaj so bili vsi izvidi negativni in bolezen v Sloveniji še ni bila potrjena. Kljub temu ostajajo v veljavi ukrepi iz Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.
Na Hrvaškem se trenutno soočajo z največjim izbruhom APK pri domačih prašičih doslej. To predstavlja resno grožnjo tudi za Slovenijo, saj gre za bolezen, za katero ni cepiva in ki povzroča velike izgube v reji ter omejitve pri trgovanju.
Afriška prašičja kuga ne predstavlja nevarnosti za ljudi ali druge živalske vrste, vendar je lahko uničujoča za prašičerejo. V okuženih obratih je treba živali pokončati, posledice pa se kažejo tudi v omejitvah izvoza in trgovanja s prašiči ter izdelki iz njih.
Slovenija bolezen še uspešno zadržuje zunaj svojih meja. Kot sporočajo z UVHVVR: „Bolezen v Sloveniji še ni bila potrjena – naj tako tudi ostane.“
Foto: Pixabax/parkstonephotography
