Slovenija leto dni po priznanju Palestine: Odločen glas za humaniteto in mednarodno pravo

Palestina [Foto: Pixabay/ hosnysalah/fotografije je simbolna]

Ob obletnici priznanja Palestine kot neodvisne in suverene države je Slovenija danes ponovno potrdila svojo vlogo kot zagovornica miru, človekovih pravic in rešitve dveh držav na Bližnjem vzhodu. Zunanje ministrstvo ob tem poudarja, da je šlo lani za pomembno politično dejanje z jasnim sporočilom o nujnosti premirja in trajne rešitve.

Kot je izpostavila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon: “Danes smo spet na razpotju, ko želimo premirje, ko nas izjemno skrbijo katastrofalne humanitarne razmere v Gazi, v tej luči bo simbolično ravno danes Varnostni svet Združenih narodov prvič po novembru lani ponovno glasoval o predlogu humanitarne resolucije o Gazi. Gre za velik angažma in napore Slovenije, ki je kot koordinatorka voljenih nestalnih članic Varnostnega sveta – E10 ta predlog sprožila in koordinirala.”

Slovenija si ves čas konflikta prizadeva za zagotavljanje varnega in neoviranega dostopa humanitarne pomoči do prebivalstva v Gazi.

Ministrica Fajon je v enem od svojih nedavnih nastopov opozorila: “Naša nesposobnost, da ukrepamo, da ne uspemo odločno in enotno obsoditi očitnih kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava, povzroča nepopravljivo škodo ugledu EU v svetu in doma. Gaza doživlja največjo humanitarno krizo v svoji zgodovini.”

Dejansko ukrepanje in podpora humanitarni pomoči

Slovenija je v zadnjem letu večkrat poslala materialno pomoč v Gazo, vključno z medicinsko opremo, sanitetnim materialom in hrano. Njena aktivnost na mednarodnem parketu presega deklarativno solidarnost – je konkretna in vsebinska. Poseben poudarek daje zaščiti civilistov, med njimi žensk, otrok in novinarjev.

Kot članica Varnostnega sveta OZN Slovenija redno opozarja na nujnost spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in ustavitve nasilja. Aktivno je sodelovala v dveh postopkih pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), kjer je zagovarjala nezakonitost izraelske okupacije in pravico Palestincev do samoodločbe.

V enem od teh postopkov je, kot poudarja MZEZ, “Slovenija poudarila obveznost Izraela, da zagotovi dostavo humanitarne pomoči, podprla ugotovitev, da je izraelska okupacija nezakonita, ter posebej poudarila pomen pravice Palestincev do samoodločbe.”

Slovenija je bila tudi med vodilnimi državami pri pripravi resolucije Generalne skupščine ZN št. 79/232, s katero je ICJ zaprosila za svetovalno mnenje o izraelskih obveznostih na zasedenih ozemljih. V teh postopkih Slovenija poudarja odgovornost Izraela za omogočanje delovanja humanitarnih organizacij, kot je UNRWA, ter zagotavljanje osnovnih storitev prebivalstvu.

Pritisk na EU in konkretne sankcije

Slovenija je v zadnjem letu znotraj Evropske unije opozarjala na nujnost konkretnih ukrepov proti kršitvam mednarodnega prava. Ministrica Fajon je 8. maja v Varšavi pozvala k jasni, enotni zahtevi EU do Izraela za pomoč civilistom, hkrati pa tudi k dodatnim sankcijam proti izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu in političnim odgovornim za nezakonita naseljevanja.

“Gre za grobe kršitve mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava,” je v skupni izjavi s kolegi iz Islandije, Irske, Luksemburga, Norveške in Španije poudarila ministrica. Že februarja 2024 je Slovenija pozvala Evropsko komisijo k pregledu spoštovanja 2. člena Pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, avgusta pa je predsednik vlade Robert Golob podprl revizijo sporazuma.

Slovenija se zavzema za razširitev sankcijskega režima EU na politike in uradnike izraelske vlade, ki aktivno podpirajo nezakonita naseljevanja, in za embargo na izdelke z nezakonito okupiranih ozemelj. V vseh razpravah znotraj Sveta EU Slovenija dosledno zagovarja uvedbo teh ukrepov.

Po oktobru 2023 je Slovenija sprejela odločitev, da ne izda več nobenega dovoljenja za izvoz vojaške opreme v Izrael. To pomeni de facto embargo. Obenem je bila med prvimi državami EU, ki so sprožile razpravo o prepovedi uvoza proizvodov iz nezakonitih naselbin.

Slovenija tako ostaja ena izmed najbolj načelnih in vztrajnih podpornic palestinskega prebivalstva ter mednarodnega pravnega reda v okviru evropske in svetovne skupnosti.

Miha D. Kovač

Foto: Pixabay/ hosnysalah