Evropska komisija je objavila posodobljene podatke o finančni izvedbi kohezijske politike v obdobju 2021–2027, ki zajemajo stanje do 30. junija letos. Podatki, zbrani na portalu Cohesion Data Portal, kažejo, da Slovenija ostaja med državami z najnižjim deležem dejansko porabljenih kohezijskih sredstev.
Po prikazu EK je Slovenija v spodnjem delu lestvice držav članic EU. Medtem ko so sredstva v določenem deležu že odobrena, je rumeni kazalnik – ki označuje dejansko porabo – opazno krajši od evropskega povprečja. Primerjalno so države, kot so Nizozemska, Luksemburg, Estonija in Romunija, dosegle bistveno višje deleže tako odobrenih kot porabljenih sredstev.
V večini držav članic so odobrena sredstva (Decided) že presegla 60 odstotkov načrtovanih vrednosti, pri čemer nekatere presegajo celo 70 ali 80 odstotkov. Dejansko porabljena sredstva (Spent) se med državami precej razlikujejo. Najuspešnejše države beležijo porabo, ki se giblje okoli tretjine ali več načrtovanih sredstev, medtem ko Slovenija ostaja občutno pod tem pragom.
Na vrhu seznama glede deleža porabe in odobritev so Nizozemska, Luksemburg in Estonija. Te države so, poleg visoke stopnje odobritve, dosegle tudi nadpovprečne rezultate pri dejanski izvedbi projektov in prenosu sredstev na terenu. Na drugi strani lestvice poleg Slovenije najdemo tudi Italijo, Portugalsko in Slovaško, ki imajo prav tako nizko stopnjo porabe.
Počasna absorpcija kohezijskih sredstev v Sloveniji ni novost, a podatki za prvo polovico leta 2025 nakazujejo, da se trend še ni bistveno izboljšal. Evropska komisija sicer ne komentira posameznih nacionalnih razlogov za zaostanek, opozarja pa, da lahko nizka poraba v zgodnji fazi programskega obdobja oteži doseganje zastavljenih ciljev in poveča tveganje za neizkoriščena sredstva v prihodnjih letih.
Programsko obdobje 2021–2027 je prvo, ki poteka ob hkratni izvedbi načrtov iz mehanizma za okrevanje in odpornost, kar v več državah vpliva na razpoložljive administrativne in izvedbene kapacitete. EK podatke na portalu Cohesion Data redno posodablja, pri čemer zadnja objava omogoča pregled napredka po vseh članicah EU do konca junija 2025.
Gospodarska rast pod odstotkom
Hkrati je Slovenija v drugem četrtletju zabeležila 0,8-odstotno medletno rast bruto domačega proizvoda (BDP), je sporočilo ministrstvo za finance. Na četrtletni ravni se je BDP povečal za 0,7 odstotka, podatki pa so očiščeni sezonskih in koledarskih vplivov.
Po navedbah ministrstva rast podpirajo visoke javne investicije, med drugim tudi tiste iz naslova evropskih sredstev. Leta 2023 je država za investicije namenila rekordnih 2,2 milijarde evrov, lani 1,5 milijarde, letos pa je načrtovanih ponovno 2,2 milijarde evrov, kar predstavlja 12,9 odstotka proračuna.
Ob tem statistični podatki razkrivajo, da je sektor država v prvem četrtletju ustvaril 545 milijonov evrov primanjkljaja, kar je 3,4 odstotka BDP in skoraj šestkrat več kot leto prej. Javni dolg je konec marca dosegel 69,9 odstotka BDP oziroma 47,08 milijarde evrov, kar je 2,19 milijarde evrov več kot ob koncu prejšnjega četrtletja.
Kombinacija nizke stopnje črpanja kohezijskih sredstev, zmerne gospodarske rasti in hitro rastočih javnih izdatkov ustvarja okolje, ki dolgoročno ni vzdržno. Če se poraba evropskih sredstev ne pospeši, bodo investicijski načrti težje uresničljivi, hkrati pa bo breme njihovega financiranja padlo na domače vire. To lahko še poveča primanjkljaj in javni dolg, zlasti ob dražjem zadolževanju.
Podatki kažejo, da izdatki rastejo dvakrat hitreje od prihodkov, medtem ko gospodarska rast ostaja pod enoodstotno mejo. Če ne bo sprememb v strukturi javne porabe ali ukrepov za povečanje prihodkov, bo manevrski prostor države za soočanje z morebitnimi prihodnjimi krizami vse bolj omejen.
Foto: Pixabay/Fotoblend
