Kriptovalutni trg je v letu 2025 doživel izrazita nihanja, pri čemer je bil eden vidnejših pretresov povezan z jesensko razprodajo po napovedih ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnih novih carinah za Kitajsko. Kljub temu kratkoročni pretresi niso ustavili dolgoročnega trenda: lastništvo kriptosredstev v Evropi se še naprej povečuje, poznavanje tovrstnih naložb pa je v večini držav že zelo razširjeno.
Po podatkih poročila Web3 Industry in France and Europe, ki ga je pripravilo francosko združenje Adan na podlagi podatkov iz začetka leta 2025, več kot 90 odstotkov prebivalcev, starejših od 18 let, v največjih evropskih gospodarstvih pozna kriptosredstva oziroma kriptovalute. Čeprav se vrednosti teh sredstev v zadnjem letu niso gibale enakomerno, se število lastnikov na ravni celine povečuje.
Na to kažejo tudi podatki Evropska centralna banka, po katerih je leta 2024 kriptosredstva imelo v lasti približno 9 odstotkov odraslih prebivalcev evroobmočja. Med posameznimi državami so razlike razmeroma majhne, a opazne: lastništvo se giblje od približno 6 odstotkov na Nizozemskem in v Nemčiji do 15 odstotkov v Sloveniji, ki tako sodi v vrh evroobmočja.
Sloveniji sledi Grčija ter skupina držav, med katerimi so Irska, Hrvaška, Ciper, Litva in Avstrija, kjer so deleži nekoliko nižji, a še vedno nad evropskim povprečjem.
Zakaj so razlike med državami?
Razlike v razširjenosti kriptovalut niso naključne. James Sullivan, direktor za tveganja in skladnost pri skupini BCB, je za Euronews Business pojasnil, da so odstopanja med državami praviloma posledica kombinacije digitalne razvitosti, odnosa do tveganja in lokalnih tržnih razmer.
Po njegovih besedah imajo prednost države z večjo stopnjo finančnih inovacij ter mlajšo bazo vlagateljev, kjer pogosto prevladujejo moški. Pomembno vlogo imajo tudi nacionalni regulativni okvirji in gospodarske razmere. Na trgih, kjer so klasične naložbene možnosti omejene, se kriptovalute pogosteje uporabljajo v špekulativne namene, medtem ko lahko ciljno usmerjene kampanje ozaveščanja, kot so jih v zadnjih letih izvajali v Italiji, dodatno spodbudijo zanimanje.
Zanimiv primer ostaja Združeno kraljestvo, ki sicer ni del evroobmočja, a po obsegu transakcij ohranja zelo visoko mesto. Po Sullivanovih navedbah se je leta 2024 uvrstilo na tretje mesto na svetu, takoj za Združenimi državami Amerike in Indijo.
Lastništvo se je v dveh letih več kot podvojilo
Podatki kažejo, da se je lastništvo kriptosredstev med letoma 2022 in 2024 povečalo skoraj v vseh državah evroobmočja. Na ravni območja z evrom se je delež lastnikov v tem obdobju zvišal s 4 odstotkov na 9 odstotkov. Izjema je bila Nizozemska, kjer je delež ostal nespremenjen, medtem ko za Hrvaško podatki za leto 2022 niso na voljo.
Največji porast sta zabeležili Grčija in Litva, vsaka za 10 odstotnih točk. Pomembno rast, sedem odstotnih točk ali več, so imele tudi Ciper, Belgija, Irska, Avstrija, Slovaška, Slovenija, Portugalska in Italija. Po oceni sogovornikov to kaže, da se zanimanje malih vlagateljev v Evropi znova krepi in da so obdobja izrazitega nezaupanja po preteklih padcih trgov v veliki meri za nami.
Regulacija kot dejavnik zaupanja
Sullivan ob tem poudarja, da k rasti zaupanja prispeva tudi jasnejši regulativni okvir. Uredba o trgih kriptosredstev, znana kot MiCA, uvaja enotna pravila za celoten trg Evropske unije in ureja tudi tista sredstva, ki doslej niso bila zajeta v obstoječi zakonodaji o finančnih storitvah.
Po njegovih besedah MiCA pošilja signal, da Evropska unija sektor prepoznava kot trajen del finančnega sistema, kar spodbuja nove vlagatelje, ki so bili prej zadržani zaradi nejasnih pravil in varstva potrošnikov.
Kriptovalute predvsem kot naložba
Podatki hkrati kažejo, da kriptovalute v Evropi ostajajo predvsem naložbeni instrument. V evroobmočju jih 64 odstotkov imetnikov uporablja predvsem za naložbe, le 16 odstotkov za plačila, 19 odstotkov pa za oba namena. Najvišji delež naložbene uporabe beležita Nizozemska in Nemčija, kjer se za ta namen odloča 90 oziroma 82 odstotkov lastnikov, čeprav gre hkrati za državi z najnižjimi stopnjami lastništva. Največja uporaba kriptovalut kot plačilnega sredstva je v Franciji, kjer ta delež dosega 25 odstotkov.
Sullivan opozarja, da ti podatki potrjujejo, da trg kljub razvoju ostaja pretežno špekulativen. Čeprav zlasti stabilni kovanci ponujajo določene transakcijske prednosti, njihova uporaba v vsakdanjem plačilnem prometu po njegovih besedah še vedno močno zaostaja za karticami in gotovino. Prihodnji razvoj bo v veliki meri odvisen od tega, kako uspešno bo MiCA uredila stabilne kovance v evrih in kako gladko bodo ti vključeni v obstoječe plačilne sisteme, kar ostaja eno ključnih odprtih vprašanj tudi za ECB.
Foto: Unsplash
