Slovenija močno povečala izdatke za dolgotrajno oskrbo: v enem letu skoraj milijarda

Slovenija je leta 2023 za dolgotrajno oskrbo namenila 955 milijonov EUR, kar je predstavljalo 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Statistični urad navaja, da je oskrbo v različnih oblikah prejemalo 76.841 oseb, kar je 2.558 več kot leto prej. Največ je bilo upravičencev, ki so pomoč prejemali na domačem naslovu.

Izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe so se medletno povečali. Na statističnem uradu so zapisali, da je „znašalo 955 milijonov EUR, v deležu BDP pa je to pomenilo 1,5 odstotka“.

Javni viri ostajajo osrednji financer. „Iz javnih virov je bilo financiranih 78,7 odstotka vseh izdatkov, preostali delež pa iz zasebnih sredstev,“ poudarjajo. Rast obeh virov je bila primerljiva, sredstva iz javnih virov so se povečala za 11,8 odstotka, iz zasebnih pa za 11,7 odstotka.

Središče financiranja je prevzela država. Na ministrstvu so dodali, da je „na centralni in lokalni ravni skupno pokrila 40,0 odstotka vseh izdatkov“. Skladi socialne varnosti so zagotovili 38,7 odstotka sredstev, zasebno financiranje pa temelji skoraj izključno na doplačilih uporabnikov.

Institucionalna oskrba predstavlja več kot polovico izdatkov

Največji del sredstev je bil namenjen institucionalnim oblikam oskrbe, predvsem domovom za starejše. Pri statističnem uradu so pojasnili, da je bilo „za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah porabljenih 61,4 odstotka vseh izdatkov, od tega 45,7 odstotka v domovih za starejše“.

V drugih socialnovarstvenih zavodih je bilo porabljenih 13,1 odstotka sredstev, v bolnišnicah 2,6 odstotka. Za dolgotrajno oskrbo na domu je bilo namenjenih 38,6 odstotka izdatkov, pri čemer ta oblika vključuje patronažno službo, pomoč na domu, osebno asistenco, družinske pomočnike ter denarne prejemke.

Zdravstveni del oskrbe prevladuje pred socialnim

Izdatki za zdravstveni del oskrbe tvorijo večino bruto financiranja. Pri SURS navedeno razmerje opisujejo z besedami, da „izdatki za zdravstveni del so zajemali 74 odstotkov, za socialni pa 26 odstotkov vseh izdatkov“.

Javni viri za oskrbo na domu so se povečali. Na ministrstvu so sporočili, da so se „izdatki za dolgotrajno oskrbo na domu, ki jih zagotavljajo javni viri, povečali za 12,7 odstotka“. Zasebni viri za zdravstveni del oskrbe na domu so se medtem zmanjšali za 2,9 odstotka.

V socialnem delu oskrbe je struktura drugačna. Statistični urad navaja, da so „zasebni viri imeli 71-odstotni delež“, medtem ko so za socialni del iz javnih virov namenili za 17,7 odstotka več sredstev kot leta 2022.

Rast števila upravičencev, največ prejemnikov pomoči na domu

Število prejemnikov oskrbe se je povečalo na 76.841, kar pomeni 3,4 odstotka več kot v letu prej. Največ uporabnikov je prejemalo pomoč na domu – 38,4 odstotka ali približno 29.500 oseb.

V institucijah je bilo nameščenih okoli 22.900 oseb, kar predstavlja 29,8 odstotka vseh upravičencev. Denarnim dodatkom je bilo namenjenih 30,8 odstotka vseh upravičencev, približno 23.600 oseb.

Statistični urad opozarja, da je dejansko število prejemnikov denarnih dodatkov večje. „Prejemnikov teh denarnih dodatkov je bilo dejansko približno 50.200, vendar se tisti, ki hkrati prejemajo storitev in dodatek, upoštevajo samo pri številu prejemnikov storitve,“ so zapisali. Pri uradu dodajajo opozorilo, da se „zaradi zaokroževanja nekateri seštevki ne ujemajo“.

Miha D. Kovač

Foto: Unsplash