Na današnjem zasedanju Odbora namestnikov stalnih predstavnikov (Coreper I) je poljsko predsedstvo iskalo soglasje držav članic za začetek tristranskih pogajanj o predlogu Uredbe o pridelavi in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala. Slovenija je podala jasno stališče, da predloga ne podpira.
Kot so sporočili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predlog, ki je rezultat več kot enoletne obravnave na tehnični ravni, ne vsebuje rešitev, ki bi bile sprejemljive za Slovenijo. »Republika Slovenija predloga, ki ga je predsedstvo pripravilo po več kot enoletni obravnavi na tehnični ravni, ne podpira, saj ne vključuje rešitev, ki bi bile sprejemljive za Slovenijo. Slovenija je bila v času obravnave konstruktivna in proaktivna pri uveljavljanju svojih stališč,« so zapisali na ministrstvu.
Slovenija meni, da predlog v sedanji obliki ne izpolnjuje v zadostni meri ciljev uredbe in ne spoštuje temeljnih načel veljavne zakonodaje. Kljub zavedanju o potrebi po posodobitvi zakonodaje, ki bi zagotovila enake konkurenčne pogoje izvajalcem, ter prispevala k ciljem Evropskega zelenega dogovora, ostaja Slovenija kritična do nekaterih ključnih pomanjkljivosti v dokumentu.
Na današnjem srečanju so predstavniki Slovenije izpostavili več konkretnih pomislekov. Med drugim zahtevajo večjo prilagodljivost držav članic pri urejanju določenih vprašanj, saj je po njihovem mnenju nujno »upoštevati lokalne in nacionalne posebnosti«. Poudarjena je bila tudi potreba po dajanju prednosti »kakovosti, odpornosti, vitalnosti in raznolikosti semen in sadik avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst z visoko gensko raznovrstnostjo«.
Tak material je po slovenskem stališču ključen za dolgoročno vzdržnost gozdov, ki se morajo uspešno prilagajati spreminjajočim se okoljskim razmeram ter izpolnjevati številne ekosistemske funkcije.
Zahteva po sledljivosti in možnost strožjih nacionalnih ukrepov
Slovenija opozarja tudi na nujnost zagotavljanja najvišjih standardov pri sledljivosti gozdnega reprodukcijskega materiala. Ob tem izpostavlja potrebo po »uporabi previdnostnega načela in možnost, da države članice pod posebnimi pogoji določijo strožje nacionalne zahteve za prilagoditev lokalnim podnebnim in ekološkim okoliščinam«.
Posebej izpostavljeno je bilo področje škodljivih organizmov, ki vplivajo na kakovost reprodukcijskega materiala, a jih predlagana uredba ne zajema. Po slovenskem mnenju je nujno, da imajo države možnost dodatnega ukrepanja, kjer skupna zakonodaja ne pokriva vseh tveganj.
Slovenija se prav tako zavzema za ohranitev obstoječega sistema, v katerem pristojni organ ostaja edini odgovoren za izdajo glavnega potrdila o ustreznosti materiala. Po mnenju ministrstva je to ključno za zagotavljanje nadzora in kakovosti v celotnem procesu od pridelave do trženja gozdnega reprodukcijskega materiala.
Miha D. Kovač
Foto: Pixabay
