Z iztekom leta 2025 se je iztekel dveletni mandat Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ob tem poudarjajo, da je Slovenija v tem času delovala aktivno, odgovorno in načelno ter se uveljavila kot verodostojna sogovornica pri obravnavi vprašanj mednarodnega miru in varnosti.
V dveh letih članstva je Slovenija sodelovala na 558 formalnih zasedanjih in 238 zaprtih konzultacijah Varnostnega sveta. V tem obdobju je Varnostni svet sprejel 90 resolucij, 15 predsedniških izjav in 78 izjav za javnost. Izvedenih je bilo tudi osem neformalnih interaktivnih dialogov ter tri terenske misije, in sicer v Kolumbiji, Siriji in Libanonu.
Slovenija je decembra 2025 vodila formalni terenski obisk stalnih predstavnikov Varnostnega sveta v Siriji in Libanonu, hkrati pa je organizirala tudi neformalni obisk strokovnjakov Varnostnega sveta za podnebje, mir in varnost v Čadu.
Načelna drža in vsebinske pobude
Na zunanjem ministrstvu poudarjajo, da je Slovenija v celotnem mandatu dosledno zagovarjala enaka merila za vse države, multilateralizem, spoštovanje mednarodnega prava ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Aktivno je sodelovala na 27 razpravah v formatu Arria, od tega je tri razprave organizirala sama.
Te so bile posvečene povezavam med okoljskimi izzivi in mirom, zaščiti oseb z invalidnostmi v oboroženih spopadih ter varovanju vodnih virov in vodne infrastrukture v konfliktih.
Resolucije, razprave in terenske pobude
Slovenija je v času članstva dvakrat predsedovala Varnostnemu svetu in predlagala pet resolucij. Štiri so se nanašale na razmere v Gazi, pri čemer je bila marca 2024 sprejeta resolucija 2728, poznejši predlogi pa zaradi uporabe veta niso bili potrjeni.
Poseben poudarek na ministrstvu namenjajo resoluciji 2805(2025) o pregledu arhitekture OZN za izgradnjo miru, ki je bila sprejeta soglasno in nato potrjena tudi v Generalni skupščini OZN.
Poleg tega je Slovenija dala pobudo za štiri izjave Varnostnega sveta za javnost, med drugim o političnih razmerah v Bosni in Hercegovini, humanitarnih delavcih in lakoti v Gazi, delovanju agencije UNRWA ter terorističnih napadih v Burkini Faso. Organizirala je tudi tri odprte razprave Varnostnega sveta, dve v okviru pobude Voditeljstvo za mir in eno o prihodnosti mirovnih operacij.
Več kot 50 izrednih zasedanj in široka podpora
V času mandata je Slovenija zahtevala več kot 50 izrednih zasedanj Varnostnega sveta, največ v povezavi z razmerami v Ukrajini, Gazi in zaščito civilistov. Ob tem ji je uspelo izpogajati tudi dve predsedniški izjavi, ki sta bili sprejeti soglasno.
Na ministrstvu ob koncu mandata spominjajo, da je Slovenija ob izvolitvi v Varnostni svet prejela podporo rekordnih 153 držav članic OZN, kar se je v času članstva odražalo v večji mednarodni prepoznavnosti in okrepljenih dvostranskih odnosih.
Celovito poročilo in poglobljeno analizo članstva bodo na zunanjem ministrstvu pripravili v začetku leta 2026. Namen analize bo zbrati izkušnje in ugotovitve, ki jih bo Slovenija lahko uporabila pri nadaljnjem delovanju v mednarodnih forumih.
Pridobljene izkušnje in ugled po navedbah ministrstva predstavljajo pomembno izhodišče tudi za prihodnje delo, zlasti ob začetku članstva Slovenije v Svetu OZN za človekove pravice, kjer bo nadaljevala prizadevanja za krepitev multilateralnega sistema in varstvo človekovega dostojanstva.
