Slovenija je v Kairu predala predsedovanje Barcelonski konvenciji, edinemu regionalnemu sporazumu, ki 21 držav povezuje pri izvajanju mednarodnih okvirov na področju podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti v Sredozemlju. Ob sklepu mandata je pristojni strokovni organ podal oceno, da je slovenska obala trenutno „najboljši primer celovitega upravljanja z obalo v Sredozemlju“, so navedli na ministrstvu.
Na ministrstvu poudarjajo, da si je Slovenija to oceno zagotovila z izvajanjem konvencije v praksi ter njenim povezovanjem z evropskim pravnim redom in politikami trajnostnega razvoja.
Pri tem izpostavljajo pomen strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo, ki prinaša čezmejne razvojne projekte za zmanjšanje ogroženosti zaradi onesnaženja z nesrečami na morju in za krepitev zavarovanih območij. „S tem krepimo tudi vodno in prehransko varnost v regiji,“ so dodali.
Krepitev modre ekonomije in podnebne odpornosti
Slovenija je med predsedovanjem poudarjala razvoj sodobnih prostorskih orodij na kopnem, obali in morju ter uveljavljanje modrih in zelenih koridorjev v praksi. To je po navedbah ministrstva pomemben prispevek k razvojnemu modelu modre ekonomije v Sredozemlju, ki odgovarja na „trojno krizo – onesnaževanja, upadanja biotske raznovrstnosti in groženj podnebnih sprememb“.
Pomemben dosežek mandata je bila tudi uveljavitev območja z omejenimi izpusti žvepla z ladij v Sredozemlju ter načrtovana ustanovitev regionalnega centra za podnebne spremembe s sedežem v Carigradu. Gre za ukrepe, namenjene zmanjševanju vplivov podnebnih sprememb, s katerimi je Slovenija po ocenah mednarodnih partnerjev okrepila svojo vlogo v sredozemskem prostoru.
Povezovanje porečij od izvira do morja
Eden ključnih elementov slovenskega predsedovanja je bilo okrepljeno sodelovanje v mednarodnih porečjih, utemeljeno na načelu od izvira do morja. To načelo spodbuja usklajeno čezmejno načrtovanje za povečanje podnebne odpornosti in zmanjšanje poplavne ogroženosti.
Pomembna okoliščina je bila tudi, da je Slovenija hkrati predsedovala Konvenciji o varstvu reke Donave, kar je omogočilo povezovanje ukrepov in določanje skupnih ciljev.
Na ravni Donava–Črno morje–Sredozemlje je Slovenija po navedbah ministrstva okrepila medregionalno sodelovanje in razvila subregionalne projekte z neposrednimi čezmejnimi učinki. Gre za projekte, ki povezujejo upravljanje voda, varstvo narave ter blaženje podnebnih tveganj.
Vključevanje mladih in medgeneracijski projekti
Slovenija je v mandatu poseben poudarek namenila vključevanju mladih. Med predstavljenimi primeri so delovanje parlamenta mladih v mednarodnem porečju Save z označevanjem najvišjih gladin vodotokov, Forum mladih v okviru jadransko-jonske strategije z razvojem predloga projekta za zgodnje opozarjanje pred poplavami, sušami in gozdnimi požari ter inovativno sodelovanje šol in lokalnih skupnosti v biosfernem območju Mura–Drava–Donava.
Program Akcijski dan za Muro, ki povezuje različne generacije pri krepitvi odpornosti na podnebne spremembe, je bil izpostavljen kot eden najbolj prepoznavnih projektov, prav tako pa tudi njegova vloga pri ozaveščanju lokalnih skupnosti o upravljanju voda in ohranjanju narave.
Slovenska obala kot najboljša praksa v Sredozemlju
Slovenija je bila prva država Sredozemlja, ki je leta 2009 ratificirala Protokol o celovitem upravljanju z obalo, in ga od takrat dejavno uresničuje v rednem dialogu z deležniki. Dogodek Dan Sredozemske obale, ki poteka 25. septembra, se je v tem času razvil v Teden Sredozemske obale, kar je dodatno prispevalo k prepoznavnosti slovenskega pristopa.
Pristojni organ Barcelonske konvencije – Regionalni center za prioritetne aktivnosti Programa Združenih narodov za okolje – je letos podelil oceno slovenski obali kot „najboljšemu primeru celovitega upravljanja z obalo v Sredozemlju“.
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je na 3. Konferenci Združenih narodov za oceane v Nici 10. junija 2025 zato predlagal, da „naj Sredozemski dan obale postane Svetovni dan obale“ z namenom okrepitve sodelovanja pri povečanju odpornosti ter kakovosti življenja na obalah po svetu.
Miha D. Kovač
Foto: Pixabaz
