Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) je objavil rezultate Indeksa enakosti spolov 2025, v katerih Slovenija dosega oceno 58,0. Glede na poročilo to pomeni, da država sicer napreduje, vendar ostaja pod povprečjem EU, ki znaša 63,4. Na ministrstvu poudarjajo, da je indeks ključno orodje za spremljanje razvojnih premikov na področju enakosti spolov ter pomembna podlaga za pripravo politik na ravni EU in držav članic.
V letu 2025 je indeks doživel vsebinsko prenovo. Revidirana metodologija uvaja nove kazalnike in novo hitrost sprememb ter s tem postavlja novo izhodišče, ki ni neposredno primerljivo s prejšnjimi rezultati. Indeks še naprej meri šest osrednjih področij – delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje – ter dve dodatni (prekrivajoče se neenakosti in nasilje).
V poročilu je izpostavljeno, da so bili posamezni kazalniki opuščeni zaradi spremenjenih pre dnostnih nalog in omejene dostopnosti podatkov, hkrati pa so bili vključeni bolj napredni pristopi za spremljanje stanja. Poročilo navaja, da naj bi EU ob trenutnem tempu napredka do popolne enakosti spolov prišla šele čez najmanj 50 let.
Postopen napredek med letoma 2010 in 2025
Slovenija po podatkih poročila že več kot desetletje postopno izboljšuje raven enakosti spolov, vendar počasneje kot številne druge države članice. EU kot celota dosega stabilno rast, medtem ko Slovenija ostaja med državami z največ neizkoriščenega prostora za napredek. Na ministrstvu poudarjajo, da rezultati poročila služijo kot pomemben pokazatelj področij, ki zahtevajo dodatne ukrepe in strateško usmerjanje.
Najboljše rezultate dosega področje denarja
Slovenija med članicami EU izstopa predvsem na področju denarja, kjer je po podatkih poročila celo vodilna. V dokumentu je navedeno, da ima država:
„eno najmanjših razlik med spoloma v pokojninah v EU“,
„najmanjše razlike v dohodkih partnerjev“,
„podobne ravni tveganja revščine za ženske in moške“,
„najmanjši delež nizko plačanih žensk v EU“.
Ti kazalniki po oceni EIGE potrjujejo, da je finančna varnost med spoloma v Sloveniji ena izmed najmočnejših točk nacionalnih politik na področju enakosti spolov.
Podzastopanost žensk na vodilnih položajih
Ena najslabše ocenjenih dimenzij je področje moči, kjer Slovenija beleži izrazite vrzeli. Ženske so po podatkih poročila močno podzastopane v vodstvih gospodarskih družb, v športnih organizacijah pa država dosega celo najnižji delež žensk v upravljanju v EU. Na ministrstvu poudarjajo, da je prav področje odločanja eno ključnih izzivov, ki upočasnjuje izboljšanje skupne ocene.
Razlike v izobraževanju in obremenjenosti s skrbjo
Poročilo izpostavlja tudi velike razlike v terciarnem izobraževanju, ki so med največjimi v EU. Ženske po podatkih pogosteje diplomirajo, medtem ko je poklicno izobraževanje (IVET) izrazito moško. Ob tem ostaja skrb za gospodinjstvo in otroke neenakomerno porazdeljena. V dokumentu so navedli, da „ženske še vedno prevzemajo večino neplačanega dela in vsakodnevnih gospodinjskih opravil“.
Na ministrstvu poudarjajo, da so prav področja odločanja, spolne segregacije v izobraževanju in delitve skrbstvenega dela tista, ki najbolj zavirajo napredek. Izpostavljajo pomen ustvarjanja okolja, „v katerem bodo vsi imeli enake možnosti, priložnosti in izbiro za polno vključevanje v družbeno, delovno in družinsko življenje“.
[Foto: Unsplash/Redd Francisco]
