[STA] – V poročilu OECD Zdravje na kratko 2025 se Slovenija uvršča med uspešnejše države pri kazalnikih dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe, eden največjih izzivov ostajajo čakalne dobe. Izzivi so tudi pri dejavnikih tveganja za zdravje, kot sta kajenje in alkohol. Za zdravstvo Slovenija nameni večji delež BDP od povprečja OECD, so navedli na NIJZ.
Poročilo OECD Zdravje na kratko (Health at a Glance) 2025, ki je izšlo v začetku novembra, prinaša celovit nabor kazalnikov o zdravju prebivalstva ter o uspešnosti zdravstvenih sistemov v državah članicah OECD, ključnih partnerskih državah in državah kandidatkah za pristop, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Kazalniki po njihovih navedbah zajemajo zdravstveno stanje, dejavnike tveganja za zdravje, dostopnost in kakovost zdravstvenega varstva, izdatke za zdravstvo ter razpoložljive vire zdravstvenega sistema. Analiza temelji na najnovejših, primerljivih in uradnih nacionalnih statističnih podatkih ter drugih zanesljivih virih.
Kot so navedli, Slovenija dosega boljše rezultate od povprečja OECD pri štirih od desetih ključnih kazalnikov, ki merijo zdravstveno stanje in dejavnike tveganja za zdravje. Pričakovano trajanje življenja dosega 82 let, kar je skoraj leto nad povprečjem OECD. V zadnjem desetletju se je rast nekoliko upočasnila zaradi vpliva kroničnih bolezni in pandemije, so pojasnili.
Tudi preprečljiva umrljivost (134 na 100.000 prebivalcev) in umrljivost zaradi bolezni, ki jih je mogoče uspešno preprečiti in zdraviti z ukrepi zdravstvenega varstva (53 na 100.000 prebivalcev), sta nižji od povprečja OECD. Nekoliko višja od povprečja je stopnja samomorov (15 v primerjavi z 11 na 100.000 prebivalcev). Svoje zdravstveno stanje pa kot slabo ali zelo slabo ocenjuje približno enak delež prebivalcev kot v povprečju v državah OECD.
Dejavniki tveganja
Pri dejavnikih tveganja za zdravje se Slovenija sooča z nekaterimi izzivi. Rednih kadilcev je 17,4 odstotka prebivalcev (v povprečju OECD 14,8 odstotka), prav tako je višja poraba čistega alkohola (9,7 litra na prebivalca, starejšega od 15 let). Razširjenost debelosti (19 odstotkov) je primerljiva s povprečjem, medtem ko je izpostavljenost delcem PM (14 mikrogrami na kubični meter) nekoliko višja od povprečja OECD.
Med desetimi ključnimi kazalniki, ki merijo dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe, Slovenija dosega boljše rezultate od povprečja OECD pri sedmih, s čimer se uvršča med uspešnejše države OECD na tem področju. Pri tem pa čakalne dobe ostajajo še vedno eden največjih izzivov, navajajo na NIJZ.
Kot so dodali, je celotno prebivalstvo vključeno v osnovno zdravstveno zavarovanje, zadovoljstvo z dostopnostjo kakovostne oskrbe pa je nad povprečjem OECD. Nezadovoljene potrebe po zdravstvenih storitvah ostajajo nizke, delež izdatkov, kritih z obveznimi predhodnimi plačili, pa je primerljiv z državami OECD. Pri kakovosti oskrbe izstopajo predvsem visoka udeležba pri presejanju raka dojk, manjša poraba antibiotikov ter nižje število preprečljivih hospitalizacij. Nekateri kazalniki, kot je precepljenost proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, zaostajajo, kljub temu pa so rezultati večinoma ugodni, so povzeli.
Boljši rezultati od povprečja OECD
Boljše rezultate od povprečja OECD pa ima Slovenija tudi pri treh od desetih ključnih kazalnikov, ki merijo vire zdravstvenega sistema.
Slovenija na prebivalca za zdravstvo nameni 9,9 odstotka BDP, kar je nad povprečjem OECD (9,3 odstotka). Izdatki za preventivo predstavljajo 3,3 odstotka vseh tekočih izdatkov za zdravstvo, kar je zelo blizu povprečju OECD. Pri zdravstvenem osebju ima Slovenija nekoliko manj zdravnikov na tisoč prebivalcev kot povprečje OECD, hkrati pa ima več medicinskih sester. Velik izziv ostaja dolgotrajna oskrba, saj je število zaposlenih v tem sektorju močno pod povprečjem OECD, prav tako pa je nekaj manj farmacevtov na prebivalca kot v državah OECD v povprečju.
Število bolniških postelj v Sloveniji je podobno povprečju OECD, medtem ko je število ključne medicinske opreme, kot so naprave CT, MRI in PET, bistveno nižje od povprečja. Kljub temu je število opravljenih pregledov s temi napravami blizu povprečja OECD.
Delež generičnih zdravil na trgu je skoraj enak povprečju OECD. Skupno ti kazalniki kažejo, da Slovenija kljub solidnim izdatkom in ugodnemu deležu preventivnih programov ostaja pred izzivi na področju opremljenosti, dolgotrajne oskrbe in dostopnosti visoko specializirane tehnologije, so še navedli na NIJZ.
[Foto: Pixabay]
