Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer se je 5. in 6. junija 2025 v Luksemburgu udeležila dveh pomembnih dogodkov na ravni Evropske unije, kjer je Slovenija znova okrepila svojo prisotnost in prispevek k oblikovanju digitalne prihodnosti. V četrtek je kot predsedujoča vodila srečanje držav članic skupine MED9, v petek pa je sodelovala na zasedanju Sveta EU za promet, telekomunikacije in energijo (TTE) v formatu telekomunikacij.
Na srečanju skupine MED9, ki združuje Ciper, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Malto, Portugalsko, Španijo in Slovenijo, je dogajanje potekalo v znamenju razprav o umetni inteligenci in novih tehnologijah v javnem sektorju.
Slovenija je v tem kontekstu predstavila pobudo, ki se osredotoča na skupno mapiranje projektov umetne inteligence v državah skupine MED9, pri čemer je poudarek na področjih, kot so podnebne spremembe, migracije, prehranska in kibernetska varnost.
»Projekt bi omogočil boljšo povezljivost, večje sodelovanje in učinkovitejšo rabo obstoječih evropskih zmogljivosti, kot so superračunalniki in evropske AI tovarne,« so sporočili z Ministrstva za digitalno preobrazbo. Pobudo so soglasno podprle vse države članice MED9, prav tako pa se je nanjo pozitivno odzval tudi predstavnik Evropske komisije, generalni direktor Roberto Viola.
Poziv k lastnemu evropskemu satelitskemu sistemu
Dan zatem je ministrica Klampfer sodelovala na zasedanju Sveta EU za promet, telekomunikacije in energijo, kjer so bile v ospredju teme kibernetske varnosti, digitalne povezljivosti ter evropske strateške neodvisnosti na področju tehnologije. Ministrica je v svojem nastopu izpostavila potrebo po hitri vzpostavitvi lastnega evropskega satelitskega sistema.
»Satelitski sistem bo omogočal varne komunikacijske kanale v primeru groženj, kot so naravne nesreče, in kar je zelo pomembno – internetne povezave na območjih, kjer je gradnja širokopasovnega interneta predraga ali skoraj nemogoča,« so poudarili na ministrstvu.
Ob tem je Klampfer izpostavila tudi pomen tehnološke suverenosti in strateške avtonomije Evropske unije, še posebej v luči vedno večjih geopolitičnih in varnostnih tveganj, ki ogrožajo stabilnost digitalne infrastrukture.
Ministri so na zasedanju sprejeli tudi priporočila in sklepe, ki naslavljajo aktualna vprašanja kibernetske odpornosti in nadaljnjega razvoja evropske digitalne povezanosti. V kontekstu teh razprav je Slovenija izrazila jasno podporo skupni evropski viziji, ki temelji na sodelovanju, odpornosti in tehnološki samozadostnosti.
Miha D. Kovač
Foto: Anže Malovrh/STA/UKOM
