Slovenija je pozdravila širitveni sveženj 2025, ki ga je 4. novembra predstavila Evropska komisija. Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so ob tem poudarili, da širitev ni le v interesu Evropske unije in držav kandidatk, temveč predstavlja tudi „geostrateško nujnost“.
Evropska komisija je v najnovejšem širitvenem svežnju ocenila napredek desetih držav kandidatk in potencialnih kandidatk, med njimi držav Zahodnega Balkana, vzhodnega tria in Turčije. Dokument vsebuje priporočila glede nadaljnjih korakov v širitvenem procesu.
Slovenija te ugotovitve podpira. „Širitev EU na Zahodni Balkan in Vzhod namreč ni samo v interesu EU in novih članic, temveč je tudi geostrateška nujnost,“ so navedli na ministrstvu. Dodali so, da je „jasna evropska perspektiva osrednji motivator za nadaljnje reforme, katerih uspešno izvajanje pa je ključno za napredek na poti v EU“.
Na ministrstvu so izpostavili, da trenutne geopolitične okoliščine in odprti konflikti narekujejo pospešitev integracijskih procesov, kar bo prispevalo k večji stabilnosti, varnosti in blaginji v regiji.
Slovenija podpira predlog Evropske komisije, da se v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira prek instrumenta Globalna Evropa zagotovi finančna pomoč državam kandidatkam. „Pozdravljamo predlog Evropske komisije, da se v primeru pristopa novih držav članic k EU večletni finančni okvir ustrezno revidira,“ so dodali na ministrstvu.
Napredek držav Zahodnega Balkana
Evropska komisija je v poročilu izpostavila napredek Črne gore, ki je po oceni v ospredju širitvenega procesa. „Vlada Črne gore je močno pospešila priprave na pristop k EU in je v zadnjem letu na dveh medvladnih konferencah zaprla štiri dodatna pogajalska poglavja,“ so pojasnili na ministrstvu.
Tudi Albanija je po navedbah Evropske komisije „dosegla izjemen napredek na njeni poti v EU“. Leta 2025 je bilo sklicanih več medvladnih konferenc, odprtih pa pet novih pogajalskih sklopov.
Bosna in Hercegovina kljub napredku v nekaterih segmentih še ni dosegla zadostnega reformnega napredka za začetek pristopnih pogajanj. Evropska komisija je opozorila na nujnost reform v pravosodju in imenovanja pogajalske ekipe. „Slovenija trdno podpira Bosno in Hercegovino pri izvajanju reform, ki so nujne za nadaljnji napredek države na poti k članstvu v EU,“ so poudarili na ministrstvu.
Kosovo ostaja zavezano evropski poti. „Evropska komisija ostaja na voljo za pripravo mnenja o prošnji Kosova za članstvo takoj, ko bo to zahteval Svet,“ so dodali.
Izzivi Srbije in nadaljevanje dialoga s Turčijo
Evropska komisija je opozorila na zastoj reform v Srbiji. „Ključna področja pogajalskega procesa, ki jih mora Srbija izboljšati, so povezana s krepitvijo pravne države, spoštovanjem človekovih pravic, bojem proti korupciji, ureditvijo medijske krajine in spremembo volilne zakonodaje,“ so navedli na ministrstvu.
Turčija ostaja pomembna partnerica EU. „Strateški interes EU je stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter krepitev sodelovanja in vzajemno koristnih odnosov s Turčijo,“ so pojasnili na ministrstvu in dodali, da se od Turčije pričakuje spoštovanje mednarodnega prava ter suverenosti držav članic.
Napredek Ukrajine in Moldavije
Slovenija pozdravlja dosežke Ukrajine in Moldavije pri izpolnjevanju priporočil Evropske komisije. „Zadovoljni smo z prizadevanji obeh držav za pridružitev EU in z njunim napredkom v procesu približevanja zakonodaji,“ so navedli na ministrstvu.
„Slovenija pozdravlja izjemno zavezanost Ukrajine njenemu evropskemu cilju, kljub težkim okoliščinam, v katerih se nahaja,“ so dodali. Moldova pa je po njihovih besedah „ohranila jasno proevropsko usmeritev in okrepila sodelovanje z EU“, pri čemer so pozdravili rezultate parlamentarnih volitev in vrh EU-Moldova.
Na ministrstvu so izrazili zaskrbljenost nad razmerami v Gruziji. „Strinjamo se z ugotovitvijo, da je v letu 2025 prišlo do resnega nazadovanja demokratičnih procesov v Gruziji, kar je privedlo do ustavitve pristopnega procesa,“ so poudarili.
„Gruzijske oblasti so uveljavljale represivne ukrepe zoper civilno družbo, medije in opozicijske predstavnike,“ so dodali na ministrstvu in opozorili, da so tovrstni ukrepi „v nasprotju z vrednotami in načeli, na katerih temelji EU“.
Slovenija ostaja zavezana podpori gruzijskemu ljudstvu, vendar je po navedbah ministrstva za nadaljevanje pristopnega procesa nujno, da „gruzijska vlada ponovno potrdi svojo zavezanost evropskim vrednotam in vrnitvi na evropsko pot“.
Foto: Unsplash/ALEXANDRE LALLEMAND
