Slovenija je 1. decembra začela drugo enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov v mandatu 2024–2025. Program decembrskih aktivnosti poudarja razmere na kriznih žariščih, vprašanje prihodnjega generalnega sekretarja ter krepitev vloge multilateralizma v času političnih prelomov.
Ključni dogodek meseca bo odprta razprava „Voditeljstvo za mir“, namenjena širšemu članstvu OZN. V ospredju bo finančna kriza Organizacije in položaj OZN v hitro spreminjajočem se varnostnem okolju. Razprava bo potekala 15. decembra, tik potem ko sta predsednica Generalne skupščine in predsednik Varnostnega sveta s skupnim pismom sprožila postopek za izbor novega generalnega sekretarja. Kot navaja ministrstvo, bo dogodek namenjen vprašanju, „kakšnega voditelja potrebuje organizacija za izzive pred njo“.
Podpredsednica Vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon bo vodila dve tematski zasedanji – 8. decembra o sodelovanju med OZN in OVSE ter 10. decembra o razmerah v Afganistanu, kjer bo poudarek namenjen položaju žensk. Zbrane bo nagovoril tudi generalni sekretar António Guterres.
Obisk Sirije in Libanona ter razprave o kriznih žariščih
V prvem tednu decembra članice Varnostnega sveta potujejo v Sirijo in Libanon, kjer se bodo srečale z vodstvi držav ter obiskale mirovno operacijo UNIFIL. Gre za prvi obisk Sveta v Siriji po šestih letih in prvi obisk po padcu režima Bašarja al Asada.
Na dnevnem redu bo tudi palestinsko vprašanje. Redno mesečno srečanje o nezakonitih naselbinah na Zahodnem bregu bo potekalo v času, ko se razprave širijo tudi na položaj v Gazi. V decembrski program so vključene tudi afriške krize – predvsem stanje v DR Kongo, Sudanu in Sahelu.
Ministrstvo poudarja, da bo Slovenija vodenje opravljala z jasnim ciljem, da Varnostni svet „deloval odgovorno in tekoče izpolnjeval svoje naloge“ ter ostal zavezan mednarodnemu pravu in Ustanovni listini OZN.
Stališča slovenskega vodstva
Predsednik vlade Robert Golob je ob začetku predsedovanja izpostavil dosedanjo vlogo slovenske diplomacije: „Od samega začetka našega članstva v Varnostnem svetu smo pokazali moralno konsistentnost, aktivnost, željo po dosegi kompromisa in dialoga.“ Dodal je, da je to „ena najbolj uspešnih obdobij slovenske zunanje politike“.
Ministrica Tanja Fajon je ob tem poudarila: „Slovenija je kot nestalna članica Varnostnega sveta pokazala, da smo pogumni in da znamo prevzemati odgovornost.“ Po njenih besedah se država v Varnostnem svetu „vztrajno bori za zaščito civilistov in humanitarnih delavcev, postavljamo se na stran človečnosti“.
Predsedovanje bo decembra formalno vodil veleposlanik Samuel Žbogar, ki kot stalni predstavnik pri OZN usklajuje delo Sveta. Ob začetku mandata je poudaril: „Po lanskem septembru bo Slovenija še enkrat vodila in usklajevala delo VS.“ Ob 80. obletnici OZN bo v središču vprašanje, „kako ob opuščanju svetovnega reda, ki temelji na pravilih in mednarodnemu pravu, ob eroziji spoštovanja ustanovne listine ter ob finančni krizi OZN krmariti organizacijo“.
Program prvega dne in potek decembrskih zasedanj
Predsedovanje se je začelo z delovnim zajtrkom stalnih predstavnikov v New Yorku, kjer je veleposlanik Žbogar predstavil program dela in ključne poudarke meseca. Sledilo je srečanje političnih koordinatorjev, med njimi tudi slovenskega predstavnika Klemna Ponikvarja, ki je uradno potrdilo načrt dela. Zvečer bo Žbogar nastopil še na novinarski konferenci za dopisnike OZN.
Decembrski program vključuje redna in izredna zasedanja, pri čemer lahko vsaka članica kadarkoli predlaga obravnavo vprašanja, ki ogroža mednarodni mir in varnost. Slovenija kot predsedujoča organizira srečanja, določa poročevalce ter si, kot poudarja ministrstvo, prizadeva „slišati in predstaviti čim več glasov posameznikov in nevladnih organizacij s terena“.
Članice bodo obravnavale stanje v Siriji, Afganistanu, Zahodni Afriki in Sahelu, DR Kongo, Iraku, Jemnu in Libiji. Med načrtovanimi ukrepi so podaljšanja sankcij za Libijo in skupino Al Šabab v Somaliji ter mandati mirovnih operacij OZN.
Ob začetku predsedovanja je Slovenija predala tudi novo opremo za sobo predsedujočega na sedežu OZN. Pohištvo slovenskih oblikovalcev – stoli Rex Nika Kralja ter svetila oblikovalcev Vehovar – bo nadomestilo dotrajane kose, kar ministrstvo opisuje kot simbol „neizbrisnega doprinosа Slovenije k načelnemu delovanju VS in močni podpori organizaciji nasploh“.
Invalidske organizacije že vrsto let opozarjajo na pomen odstranjevanja ovir, dostopnosti ter celovite podpore, ki omogoča polnopravno vključevanje v družbo. Leta 2022 je bila na pobudo predsednika vlade ustanovljena fokalna skupina, namenjena sistematičnemu obravnavanju tematik, s katerimi se vsakodnevno srečujejo osebe z invalidnostjo.
Foto:
