Slovenija je po četrtkovem političnem dogovoru v Bruslju pozdravila spremembe evropske uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Na ravni Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta EU je bil oblikovan paket poenostavitev, ki naj bi ohranil okoljske cilje uredbe, hkrati pa bistveno zmanjšal obremenitve za kmete, lastnike gozdov in podjetja. Na ministrstvu poudarjajo, da je kompromis rezultat večmesečnega vztrajanja držav, ki so opozarjale na nesorazmerne administrativne zahteve prvotnega besedila.
EUDR iz leta 2023 določa stroge standarde za uvoz in promet s proizvodi, povezanimi s tveganjem krčenja gozdov. Priprave na izvajanje so pokazale, da bi prvotna ureditev lahko močno prizadela delovanje dobavnih verig, zlasti v sektorjih lesa, govedoreje in kmetijske pridelave. Izpostavili so tudi zahteve, ki bi obremenile informacijske sisteme in mikro podjetja.
Na ministrstvu spominjajo, da je Slovenija na te težave opozarjala že ob sprejemu uredbe. „Slovenija je ves čas zagovarjala prilagoditve, ki omogočajo uresničevanje okoljskih ciljev, ne da bi pri tem prekomerno obremenjevali male proizvajalce,“ so navedli.
Dogovor, dosežen v sredo pozno zvečer, med ključne elemente vključuje poznejši začetek uporabe uredbe: za srednje in velike operaterje do 30. decembra 2026, za mikro in mala podjetja pa do 30. junija 2027.
Hkrati bo izjavo o skrbnem pregledu oddajal le prvi operater v dobavni verigi – tisti, ki prvi da proizvod na trg EU. „Trgovci in nadaljnji operaterji bodo morali hraniti le referenčno številko, pri čemer bo sledljivost zagotovljena brez dodatnih izjav,“ so poudarili.
Mikro in mali proizvajalci bodo po novem oddali poenostavljeno enkratno izjavo, če se podatki ne spreminjajo bistveno. Evropska komisija pa mora do aprila 2026 pripraviti pregled morebitnih novih poenostavitev, če se bo izkazalo, da je administrativno breme še vedno previsoko.
Izjeme za tiskane izdelke in močnejši dialog s stroko
Dogovor prinaša tudi izključitev nekaterih tiskanih proizvodov, denimo knjig, časopisov in tiskanih slik. Razlog je nizko tveganje teh izdelkov za krčenje gozdov. Slovenija je to rešitev večkrat izpostavila kot nujno, saj bi se v nasprotnem primeru dodatno obremenil že tako občutljiv založniški sektor.
V nadaljevanju se krepi tudi institucionalni dialog med Komisijo, državami članicami in deležniki. „Vzpostavlja se stalno sodelovanje v okviru večdeležniške platforme Komisije za zaščito svetovnih gozdov,“ so dodali na ministrstvu. Države bodo morale Komisiji poročati tudi o večjih motnjah v delovanju informacijskih sistemov, povezanih z izvajanjem uredbe.
Bruselj nadaljuje postopek, Slovenija opozarja na realne razmere
Dogovor morata v naslednjih tednih formalno potrditi Svet EU in Evropski parlament. Pogajalske ekipe pričakujejo, da bo postopek zaključen brez večjih zapletov, saj so bile ključne pripombe držav članic vključene v končno besedilo.
Slovenija je v pogajanjih večkrat izpostavila specifične razmere v državi. „Ambiciozni cilji morajo biti izvedljivi,“ so poudarili in dodali, da lahko tudi najbolj dobronamerna pravila postanejo ovira, „če niso prilagojena razmeram na terenu“.
Na ministrstvu so po dogovoru zapisali, da je Evropska unija „naredila pomemben korak k rešitvi, ki združuje jasne okoljske ambicije in dejanske potrebe ljudi“. Po njihovih besedah je slovensko ozemlje zaradi razdrobljene posesti, velikega deleža gozdnih površin in številnih malih kmetij še posebej občutljivo za birokratske in finančne pritiske.
„Zato smo dosledno zagovarjali rešitve, ki zaščitijo majhne proizvajalce, zagotovijo jasnejšo in enostavnejšo sledljivost ter omogočijo realne roke za implementacijo, ob hkratnem ohranjanju okoljskih ciljev uredbe,“ so dodali.
Foto: Unsplash
